Po načelu nedoločenosti ne moremo vedeti ne hitrosti ne položaja delca popolnoma natančno. Vendar pa je svetlobna hitrost natančno določena.
Fotoni se gibljejo s svetlobno hitrostjo (saj tudi so svetloba), zato imamo njihovo hitrost natančno izmerjeno. Ker poznamo njihovo hitrost, lahko uporabimo zelo močno svetlobo, da ugotovimo njihov položaj. S tem že drugič prekršimo nedoločenost.
Paradoks s fotonom
-
Sky
No, zelo bi se razveselil, ča bi to kdo pojasnil, čeprav bi to ovrgel.
Kajti tudi če ne poznamo hitrosti svetlobe povsem natančno, še vedno ostane enak, če mu poskušamo izmeriti lego s pomočjo zelo kratkovalobnega sevanja (gama).
Ker torej poznamo njegovo hitrost povsem natančno, je enaka verjetnost, da ga najdemo kjerkoli po vesolju.
Ne bi rad še jaz začel s teorijami, vendar mi to zapolni luknjo v teoriji na temi Svet brez delcev, kjer je verjetnost, da najdemo delec, sorazmerna s gravitacijskim poljem. Tako foton, ki je brez mase, lahko najdemo povsod, tudi zato, ker natančno poznamo njegovo hitrost.
Če se motim, me, prosim, opozorite, preden zafilozofiram.
Kajti tudi če ne poznamo hitrosti svetlobe povsem natančno, še vedno ostane enak, če mu poskušamo izmeriti lego s pomočjo zelo kratkovalobnega sevanja (gama).
Ker torej poznamo njegovo hitrost povsem natančno, je enaka verjetnost, da ga najdemo kjerkoli po vesolju.
Ne bi rad še jaz začel s teorijami, vendar mi to zapolni luknjo v teoriji na temi Svet brez delcev, kjer je verjetnost, da najdemo delec, sorazmerna s gravitacijskim poljem. Tako foton, ki je brez mase, lahko najdemo povsod, tudi zato, ker natančno poznamo njegovo hitrost.
Če se motim, me, prosim, opozorite, preden zafilozofiram.
Ali nisi malce narobe povzel načelo nedoločenosti? Kolikor se spomnim pravi da ne moremo poznati položaja in hitrosti hkrati. Lahko pa poznamo bodisi položaj, bodisi hitrost.
Znova pa imaš logično napako. Če predpostavimo da je verjetnost da najdemo delec (z maso) sorazmerna z gravitacijskim poljem, to nikakor ne pomeni da pa se delci brez mase (he he, čudno se sliši, ampak ti si tako fotone označil) pojavljajo neodvisno od gravitacijskega polja. Lahko ta lastnost okoli pojavljanja delcev in gravitacijo velja enako za vse delce z maso ali brez. [/quote]
Hm hm hm. Od kod pa ta sklep. Saj načelonedoločenosti ne govori o tem da, če od nečesa poznamo hitrost natančno potem nikakor ne moremo vedeti položaja? Seveda lahko, vendar ne popolnoma natančno. Lahko pa recimo vemo da je z 95% verjetnostjo v našem osončju.Ker torej poznamo njegovo hitrost povsem natančno, je enaka verjetnost, da ga najdemo kjerkoli po vesolju.
Aha, sem cilaš. Ok. Najprej, kolikor vem foton ni brez mase. Brez mase je le ko se ne giblje,ko se giblje pa maso ima. Po einsteinovi formuli pač.Tako foton, ki je brez mase, lahko najdemo povsod
Znova pa imaš logično napako. Če predpostavimo da je verjetnost da najdemo delec (z maso) sorazmerna z gravitacijskim poljem, to nikakor ne pomeni da pa se delci brez mase (he he, čudno se sliši, ampak ti si tako fotone označil) pojavljajo neodvisno od gravitacijskega polja. Lahko ta lastnost okoli pojavljanja delcev in gravitacijo velja enako za vse delce z maso ali brez. [/quote]
Po tej formuli se ne da izračunati niti mase hitro premikajočega se telesa, saj v njej ni zajeta njegova hitrost. Pove nam, da se lahko 1 enota mase pretvori v c^2 enot energije.
Poleg tega: če bi imel foton maso, se ne bi mogel gibati s svetlobno hitrostjo, ker bi za to potrebovali neskončno energije. Ravno zato, ker nima mase, se mora gibati s svetlobno hitrostjo, ki je pravzaprav z naše (oz. fotonove) perspektive ekvivalentna neskončni.
Poleg tega: če bi imel foton maso, se ne bi mogel gibati s svetlobno hitrostjo, ker bi za to potrebovali neskončno energije. Ravno zato, ker nima mase, se mora gibati s svetlobno hitrostjo, ki je pravzaprav z naše (oz. fotonove) perspektive ekvivalentna neskončni.
Foton gre s svetlobno hitrostjo in ima neko energijo. Maso si izpelji ven sam. Da pa ta masa ne pomeni mase, ki jo daš na tehtnico pa je verjento jasno.Pentium napisal/-a:Po tej formuli se ne da izračunati niti mase hitro premikajočega se telesa, saj v njej ni zajeta njegova hitrost. Pove nam, da se lahko 1 enota mase pretvori v c^2 enot energije.
Heh. Kolikšna je masa 1 kg težke uteži? Kolikšna je masa te iste uteži, če se giblje z 99%c? Koliko, če se giblje (hipotetično) s c?Poleg tega: če bi imel foton maso, se ne bi mogel gibati s svetlobno hitrostjo, ker bi za to potrebovali neskončno energije. Ravno zato, ker nima mase, se mora gibati s svetlobno hitrostjo, ki je pravzaprav z naše (oz. fotonove) perspektive ekvivalentna neskončni.
Ej, smo na področju relativnosti.
da bi utež pospešili do svetlobne hitrosti potrebujemo neskončno energije - kot je že Pentium omenil...
to ne pride iz e=mc^2 ampak ene druge enaćbe (se mi jo zdele ne ljub iskat)...."najslavnejšo enačbo" uporabimo v primeru ko se masa pretvori v energijo - to se dogaja npr. v Soncu (gostora energijskega toka, ki pade na Zemljo je cca. j=1.4kW/m^2, iz tega lahko izračunaš kolikšen del mase Sonca se vsako sekundo pretvori v energijo...), pol so pa tle še jedrski reaktorji pa še kaj bi se našlo...
sicer pa foton res nima mase, zato pa je najhitreje potujoči "objekt" v vesolju, ker vsako masivno telo, pa naj bo še tako lahko, ne more nikol doseči c...
drugače pa tale nedoločenost, ki jo je Pentium omenil je res nekaj čudnega. Js kot laik bi rekel da za svetlobo teorija ne velja čist dobr. Mogoče je to zato ker svetlobo (EM valovanje) enkrat jemljemo kot delce - fotone, drugič pa kot valovanje...kaj js vem, verjetno bi Zupan kaj več vedel o tem povedat, al pa kdo ki se spozna na kvantno mehaniko...
to ne pride iz e=mc^2 ampak ene druge enaćbe (se mi jo zdele ne ljub iskat)...."najslavnejšo enačbo" uporabimo v primeru ko se masa pretvori v energijo - to se dogaja npr. v Soncu (gostora energijskega toka, ki pade na Zemljo je cca. j=1.4kW/m^2, iz tega lahko izračunaš kolikšen del mase Sonca se vsako sekundo pretvori v energijo...), pol so pa tle še jedrski reaktorji pa še kaj bi se našlo...
sicer pa foton res nima mase, zato pa je najhitreje potujoči "objekt" v vesolju, ker vsako masivno telo, pa naj bo še tako lahko, ne more nikol doseči c...
drugače pa tale nedoločenost, ki jo je Pentium omenil je res nekaj čudnega. Js kot laik bi rekel da za svetlobo teorija ne velja čist dobr. Mogoče je to zato ker svetlobo (EM valovanje) enkrat jemljemo kot delce - fotone, drugič pa kot valovanje...kaj js vem, verjetno bi Zupan kaj več vedel o tem povedat, al pa kdo ki se spozna na kvantno mehaniko...
Zakaj pa misliš da sem najprej omenil 99%c?Maedhros napisal/-a:da bi utež pospešili do svetlobne hitrosti potrebujemo neskončno energije - kot je že Pentium omenil...
Seveda je tam tudi uporabna. Uporabna pa je tudi, kadar želiš na delce gledati kot valovanje, in na valovanje kot delce.Maedhros napisal/-a:to ne pride iz e=mc^2 ampak ene druge enaćbe (se mi jo zdele ne ljub iskat)...."najslavnejšo enačbo" uporabimo v primeru ko se masa pretvori v energijo - to se dogaja npr. v Soncu (gostora energijskega toka, ki pade na Zemljo je cca. j=1.4kW/m^2, iz tega lahko izračunaš kolikšen del mase Sonca se vsako sekundo pretvori v energijo...), pol so pa tle še jedrski reaktorji pa še kaj bi se našlo...
Se popolnoma strinjam z drugim delom. Ampak, ali to pomeni da delec brez mase v mirovanju le te ne more imeti ko se giblje s svetlobno hitrostjo?sicer pa foton res nima mase, zato pa je najhitreje potujoči "objekt" v vesolju, ker vsako masivno telo, pa naj bo še tako lahko, ne more nikol doseči c...
Masa narašča z višanjem hitrosti. Ko je hitrist c je masa neskončnokrat večja od izhodiščne. E ssada. Kako je pri fotonu. Koliko je 0 x neskončno? Spomni se na razne funkcije, kjer pride v limiti do deljenja nič/nič ampak vseeno tam ni vrednost kvocienta niti 0 niti neskončno ampak nekaj vmes.
Sej pri teh zadevah je vse čudnodrugače pa tale nedoločenost, ki jo je Pentium omenil je res nekaj čudnega. Js kot laik bi rekel da za svetlobo teorija ne velja čist dobr. Mogoče je to zato ker svetlobo (EM valovanje) enkrat jemljemo kot delce - fotone, drugič pa kot valovanje...kaj js vem, verjetno bi Zupan kaj več vedel o tem povedat, al pa kdo ki se spozna na kvantno mehaniko...
))Ali je elektron delec?
No in potem pošiljaš elektrone proti oviri z dvema režama. Eni gredo čez eno, drugi čez drugo. Malo morgen! Ne moreš ugotoviti čez katero režo je kateri šel. Ker je šel enostavno čez obe. Čudno? Je. Vsaj meni.
OK, najprej neki razčistimo.
Od kje h... sledi, da ima foton maso? Iz Einsteinove enačbe defakto ne! Einstein pravi, da če bi že imel kakšno maso, bi bila to predmet, ki ga do svetlobne hitrosti ne moremo pospešit, ker bi rabili neskončno energije!!?!?!? (Predlagam tistim, ki tako opevajo Einsteina, včasih pogledajo tudi kakšno njegovo ugotovitev...)
Drugič me zanima, kje in kdaj je uspelo komu zmeriti svetlobno hitrost na neskončno decimalk natančno izmerit? (to je pač definicija točnosti)
Tretjič me zanima iz katere formule točno sledi, da se masa s hitrostjo veča???? Pa čigava ideja je sploh to?
Četrtič me neznansko zanima primer, kjer delčne in valovne lastnosti ne bi bile povezane.
Petič bi zdiskutiral tisto o elektronu in dveh režah. VERJETNOST, da je šel elektron skoz eno al drugo je enaka. Ne veš skoz katero je šel, šel pa je le skozi eno! Po tvoje potem tudi ko mečeš kovanec pade hkrati grb in cifra, ker imata pač enako verjetnost?!?!
Glede nedoločnosti pa bi poudaril naslednje: ker ta Heisenbergov princip izhaja iz valovanja in ker ima vsaka stvar okoli nas tudi valovne lastnosti (sej je kvantna mehanka bazirana na rešitvah Schroedingerjeve enačbe, ki so pač valovne funkcije), se to dejstvo najpreprosteje razloži z razmerjem frekvence in valovne dolžine pri svetlobi (ker ima pač zaenkrat najvišjo hitrost). Le če bi imel neskončno visoko frekvenco, bi lahko natančno določil valovno dolžino. Vendar ker pač velja Energija=h*frekvenca, bi za neskončno frekvence potreboval pač neskončno energije. Razumljivo?
Od kje h... sledi, da ima foton maso? Iz Einsteinove enačbe defakto ne! Einstein pravi, da če bi že imel kakšno maso, bi bila to predmet, ki ga do svetlobne hitrosti ne moremo pospešit, ker bi rabili neskončno energije!!?!?!? (Predlagam tistim, ki tako opevajo Einsteina, včasih pogledajo tudi kakšno njegovo ugotovitev...)
Drugič me zanima, kje in kdaj je uspelo komu zmeriti svetlobno hitrost na neskončno decimalk natančno izmerit? (to je pač definicija točnosti)
Tretjič me zanima iz katere formule točno sledi, da se masa s hitrostjo veča???? Pa čigava ideja je sploh to?
Četrtič me neznansko zanima primer, kjer delčne in valovne lastnosti ne bi bile povezane.
Petič bi zdiskutiral tisto o elektronu in dveh režah. VERJETNOST, da je šel elektron skoz eno al drugo je enaka. Ne veš skoz katero je šel, šel pa je le skozi eno! Po tvoje potem tudi ko mečeš kovanec pade hkrati grb in cifra, ker imata pač enako verjetnost?!?!
Glede nedoločnosti pa bi poudaril naslednje: ker ta Heisenbergov princip izhaja iz valovanja in ker ima vsaka stvar okoli nas tudi valovne lastnosti (sej je kvantna mehanka bazirana na rešitvah Schroedingerjeve enačbe, ki so pač valovne funkcije), se to dejstvo najpreprosteje razloži z razmerjem frekvence in valovne dolžine pri svetlobi (ker ima pač zaenkrat najvišjo hitrost). Le če bi imel neskončno visoko frekvenco, bi lahko natančno določil valovno dolžino. Vendar ker pač velja Energija=h*frekvenca, bi za neskončno frekvence potreboval pač neskončno energije. Razumljivo?