kaj res vse miruje pri temperaturi 0 k?

[Rkob]

tudi elektricni tok in ostale stvari mirujejo?

[HišA]

Absolutna ničla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov. V absolutni temperaturni lestvici je njena vrednost 0 K, v Celzijevi pa
-273,15 °C.
Absolutna ničla je stanje, ko so vsi atomi in molekule v osnovnem stanju, torej najnižjem mogočem energijskem stanju, in imajo najnižjo mogočo kinetično energijo pa idealen plin ima volumen nič. Pol verjetn električni tok res zastane.
Do absolutne ničle še nismo pršli. So se pa matral nekej z ohladitvijo atomov natrija.

[GJ]

Absolutna ničla je stanje, ko so vsi atomi in molekule v osnovnem stanju, torej najnižjem mogočem energijskem stanju, in imajo najnižjo mogočo kinetično energijo pa idealen plin ima volumen nič.

O kakšnem osnovnem stanju govoriš zlomka?
Povej mi vsaj en idealen plin.

Pol verjetn električni tok res zastane...

Ravno obratno, pri nekaterih elementih oziroma spojinah dosežemo električno super-prevodnost.

Absolutna ničla obstaja zgolj teoretično, paraktičo pa je ni mogoče doseči.

Lep večer želim...

[HišA]

Osnovno stanje: ko imajo vsi atomi in molekule najnižjo možno kinetično energijo, začetno, kj več nebi znala napisat...

Molekule idealnega plina nimajo potencialne energije (ker ni privlačnih sil med molekulami)
Idealnega plina se ne da ustvarit. Računamo pa z osnovnimi plinskimi enačbami, ob tem pa delovni fluid obravnavamo kot idealen plin, alk kko…
prav maš električna super-prevodnost je sposobnost prevajanja toka pri nizkih temperaturah brez upora.

[Nerock]

----------------------

[Klora]

Ustavli čas? Ni to znanstvena fantastika?

[shrink]

Jaz mislim da je absolutno ničlo mogoče doseči. Danes je res samo teoretična, ampak v prihodnosti jo bodo nedvomno na nek način dosegli.

Da absolutne ničle ni mogoče doseči, izhaja iz enega osnovnih fizikalnih zakonov in sicer entropijskega zakona:

"Sprememba entropije pri izotermni reverzibilni spremembi kondenziranega sistema gre proti nič, ko gre proti nič temperatura."

Enakopravna je oblika:

"S končnim številom korakov ne moremo doseči absolutne ničle."

Tvoja izjava, da jo bo v prihodnosti možno na nek način doseči, je podobna tistim, ki pravijo, da bo možno doseči in preseči svetlobno hitrost pri delcih z maso.

Bi rekel, da je oboje zelo skregano z današnjim pojmovanjem naravnih zakonov.

[Nerock]

------------------

[shrink]

Mogoče imate prav, ampak jaz tega kar si napisal nič ne razumem a mi lahko malo bolj "po domače" razložiš?

Nekoč sem slišal, da se da teoretike, ki popolnoma razumejo pojem entropije, prešteti na prste ene roke.

Sama entropija je količina, ki se uporablja kot mera za ireverzibilnost (nepovračjivost) spremembe (procesa).

Iz tega sledi, da se zakon:

"Sprememba entropije pri izotermni reverzibilni spremembi kondenziranega sistema gre proti nič, ko gre proti nič temperatura."

da po domače razumeti tako, da potekajo povračljivi procesi pri konstantni temperaturi zgolj pri absolutni ničli. Ker poskusi kažejo, da absolutne ničle ni možno doseči, sledi, da obstajajo v naravi zgolj nepovračljivi procesi.

Slednji sklep je postavil Clausius leta 1865:

"Entropija vesolja teži k maksimumu, medtem ko je energija vesolja konstantna."

[nhriber2]

Nekje sem prebral, da če se bo svetloba in toplota po vsem vesolju enakomerno razporedila, se bo širjenje vesolja vstavilo in bo mirovalo. al pa otroška soba, ko je razmetana je entopija višja in s tem so delci bolj neurejeni. ko pa je pospravljena, pa je entopija nižja in so delci bolj urejeni. v tem primeru so delci igrače...

[shrink]

al pa otroška soba, ko je razmetana je entopija višja in s tem so delci bolj neurejeni. ko pa je pospravljena, pa je entopija nižja in so delci bolj urejeni. v tem primeru so delci igrače...

V zvezi s pojmom entropije, je zadevo zelo dobro opisal Feynman:

"Zelo enostavno je razbiti vazo, zelo komplicirano pa jo je nazaj sestaviti."

Isto velja za sobo. Razmečeš jo mimogrede, vzpostaviti prvotno stanje pa je rahel problem. Izkaže se, da porabiš manj "energije", da jo razmečeš, kot potem, ko jo nazaj pospraviš. Ta proces torej ni popolnoma reverzibilen in se je zato skupna entropija povečala.

[KLEMCH]

In kako vejo da je absolutna ničla ravno pri -270 stopinjah Celzija???

[Aniviller]

Naredi poskus

primer:
pV=nRT; T=absolutna temperatura.
Izmeri tlak nekega plina s konst. volumnom pri dveh temperaturah (T1,T2)
p1/p2=Ta1/Ta2.

Ta2=T2-T0; Ta1=T1-T0
Ta=Absolutna temperatura
T0=Neznana temeratura absolutne nicle po celziju.

p1/p2=(T1-T0)/(T2-T0);
T0=(T1-T2*p1/p2)/(1-p1/p2)

Predlagam da si naredis U-cevko. Na eni strani zamasis in grejes in gledas spremembo volumna in tlaka zaradi razlike v stolpcih. V formuli pa vzames namesto
p1 ->p1V1
p2 ->p2V2

Simpl

[KLEMCH]

Ja...no a bi to lahko na bolj simp način razložu.
Nimamo že vsi fakultete narejene.

[shrink]

Ja...no a bi to lahko na bolj simp način razložu.
Nimamo že vsi fakultete narejene.

Saj ti za razumevanje tega ni treba imeti fakultete (je snov 1. letnika gimnazije).

Bom poskusal razložiti (na podoben način kot Aniviler):

Če imamo na razpolago 1 kmol idealnega plina (dovolj dobra aproksimacija je npr. helij, katerega 1 kmol znaša 4 kg) in merimo njegovo prostornino pri različnih temperaturah ob konstantnem tlaku ter narišemo odvisnost prostornine od temperature, vidimo, da je ta odvisnost linearna.

Linearno odvisnost prostornine plina od temperature za vrednost tlaka p = 100 kPa prikazuje sledeč graf:

absolute.jpg (8.77 KiB) Pogledano 7993 krat

Iz grafa je razvidno, da zavzame pri določeni temperaturi prostornina plina vrednost 0. Ta vrednost znaša -273,15 °C = 0 K in jo imenujemo absolutna ničla.

Podobno lahko odčitamo, da znaša prostornina 1 kmol idealnega enoatomnega plina pri T = 0 °C in p = 100 kPa 22.4 m^3.