"Anti" - masa

Nedeljivi. Atomi? Ne, delci!
samo
Posts: 1
Joined: 24.2.2003 12:23
Location: MB

"Anti" - masa

Post by samo » 24.2.2003 12:32

S kolegom sva slučajno začela debatirat o fiziki in pogovor je nanesel na svetlobno hitrost in podobne stvari.
Razmišljala sva kaj bi se zgodilo če bi recimo lahko potovali z hitristjo večjo od svetlobne hitrosti? Malo sva računala in risala in na koncu dobila takšen graf: (x os hitrost, y os masa) s po večevanjem hitrosti se je masa povečevala in bolj ko sva se približevala sv. hitrosti večja je bila masa in pri sv. h. nedefinirana ali oo. Nato pa sva računsko še povečevala hitrost in na imaginarni strani se je prikazala (malo cez sv. h.) zopet točka - nekje v imag. neskončnosti. Bolj kot sva večala hitrost, majnša je bila imag. masa ali po najino anti-masa. Masa se je zopet začela gibati proti nič,
Kaj sva to dobila? Ali sva kje naredila veliko napako? Ali obstaja kakšna "anti"-masa?
Hvala!

User avatar
zupan
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Posts: 141
Joined: 30.9.2002 9:18

Post by zupan » 24.2.2003 17:52

Poglejta si odgovor o tahionih na strahen kvarkadabre
http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/tahion.htm

dejan
Posts: 12
Joined: 14.3.2003 11:24
Location: Kranj
Contact:

Post by dejan » 18.3.2003 14:45

po branju članka:

tahion je le teoretični konstrukt. če bi se kak delec res gibal hitreje od svetlobe bi bila njegova časovna puščica obrnjena nazaj, torej bi se gibal nazaj skozi čas.

floko
Posts: 21
Joined: 13.12.2002 21:41
Location: Maribor
Contact:

Post by floko » 18.3.2003 17:11

Če smo že pri hitrosti svetlobe:
glede na to, da ne moremo doseči hitrosti večje od svetlobe, bi lahko svetlobo pospesili na se vecjo hitrost kot jo ima v vakuumu? Ker na hitrost svetlobe v snovi vpliva lomni količnik, ter se z večanjem tega le ta zmanjšuje, bi lahko npr. naredili snov iz takega lomnega količnika, da se svetloba v tej snovi ne bi upočasnila, ampak povečala?

LP

dejan
Posts: 12
Joined: 14.3.2003 11:24
Location: Kranj
Contact:

Post by dejan » 19.3.2003 7:49

Mislim, da nima smisla razpravljati o hitrostih večjih od svetlobe ker to preprosto ni mogoče. Svetlobna hitrost je pač 300.000.000 m/s in to moramo vzeti za dejstvo, ki se ga ne da preseči.

Glede tahiona: njegova masa NI negativna, pač pa je negativen kvadrat mase, torej je njegova masa imaginarna ali drugače rečeno premaknjena za kot 90 stopinj. Torej lahko mirno predpostavimo, da tak delec obstaja, ali pa da ne obstaja in oboje je prav. Takega delca nikoli ne bomo mogli zaznati. Če nam kakorkoli pomaga pri matematičnih enačbah lahko mirno rečemo, da obstaja.
Debata o tem je enako kot debata o vspordnih dimenzijah, se pravi, da mi živimo na določeni brani, kateri vzporedne so še druge brane. Če ni nikakršne povezave med branama potem lahko mirno trdimo da so ali pa da niso in obakrat imamo prav.
Seveda to ne drži v primeru, da bi dokazali, da gravitacija lahko potuje med branami. To bi vsekakor bilo veliko odkritje.

martin
Posts: 1
Joined: 27.3.2003 0:15
Contact:

Post by martin » 27.3.2003 1:14

Lep pozdrav vsem skupaj!

Kot so povedali že drugi, je svetlobno hitrost nemogoče doseči, kar potrdi tudi računski postopek, ki pokaže da potrebna energija pri pospeševanju do svetlobne hitrosti čedalje hitreje raste, nikoli ne moremo doseči svetlobne hitrosti, saj bi za to potrebovali neskončno energije.

Zanimiva pa mi je nek drugi fizikalni zakon in sicer ta ki pravi da če se npr. vlak giblje 100 km/h in potnik teče po njem v smeri gibanja z 10 km/h, ima potnik skupno hitrost 110 km/h.
V drugem primeru pa, če bi se vlak gibal s polovično svetlobno hitrostjo in bi na njem prižgali svetilko, ki bi bila obrnjena v smeri gibanja vlaka, bi mogla imeti po naših fizikalnih zakonih svetloba iz svetilke 1,5 kratno svetlobno hitrost.

joco
Posts: 11
Joined: 15.12.2002 13:51
Location: Vodice
Contact:

Post by joco » 27.3.2003 11:35

Martin -> wrong. :?
Hitrost svetlobe je absolutna. Torej v nobenem primeru ni različna od 300.000 kmps. Torej če greš z 0.999c ti proti meni in svetiš s svetilko, bova oba izmerila enako hitrost svetlobe.
Čas je relativen. Samo tle je fora in nikjer drugje. Preberi malo članke po kvarkadabri...

quentaa

////////////////////////////////////////////////////////////

Post by quentaa » 17.8.2003 16:23

Zanimiv pa mi je nek drugi fizikalni zakon in sicer ta ki pravi da če se npr. vlak giblje 100 km/h in potnik teče po njem v smeri gibanja z 10 km/h, ima potnik skupno hitrost 110 km/h.
V drugem primeru pa, če bi se vlak gibal s polovično svetlobno hitrostjo in bi na njem prižgali svetilko, ki bi bila obrnjena v smeri gibanja vlaka, bi mogla imeti po naših fizikalnih zakonih svetloba iz svetilke 1,5 kratno svetlobno hitrost.[/quote]

Če bi bil izvor svetlobe v objektu,ki bi se gibal s polovično sv.h.,bi se stem energija,ki je vložena v pospeševanje tega objekta paralelno prenašala tudi na svetlobo,kar bi za nekega opazovalca,če bi bi se gibali proti njemu,pomanilo modri premik,kar pomeni da bi se energija svetlobe povečala relativno glede na hitrost objekta od koder izvira:


E=ro*h*f/1-(v/c)


ro:gostota svetlobe(m¨3)
h:Planckova konstanta(6.6*10¨-34)
f:začetna vrednost frekv.svetlobe
v:hitrost objekta(m/s)
c:sv.h.(299.792.458,xxx m/s)

User avatar
Pentium
Posts: 431
Joined: 10.11.2003 19:59
Location: Ljubljana
Contact:

Post by Pentium » 11.11.2003 20:27

V eni knjigi sm prebral, da ta tvoj zakon ne drži. Če se avto premika s hitrostjo v in iz njega vržemo jabolko s hitrostjo u, njegova skupna hitrost ni u+v, ampak določena po eni drugi enčbi. Te enčbe se ne spomnim, vem pa da pride v+c=c, kjer je v katerakoli hitrost. Torej se svetloba premika z isto hitrostjo.

Zanimiv pa je drug pojav. Pravzaprav se da potovati hitreje kot svetloba. Le da ne v vakuumu, ampak npr. v steklu ali v vodi (če kdo izumi način za potovanje v steklu, mu dam 100.000.000$). V teh medijih gre svetloba poćasneje, okoli 250.000km/s. Torej lahko prebijem "svetlobni zid", tudi če ubogamo strica Alberta.

joco
Posts: 11
Joined: 15.12.2002 13:51
Location: Vodice
Contact:

Post by joco » 11.11.2003 21:41

Hja. Svetloba sama ima še vedno enako hitrost.

Gre za to, da se fotoni za kak trenutek "spočijejo" na kakem atomu (fotoefektu podobni pojav). Med samimi atomi pa ima še vedno enako hitrost.

quentaa
Posts: 3
Joined: 24.12.2005 18:44

Post by quentaa » 11.1.2006 12:52

Lejga, kolikor se jas spomnim od takrat, sem jas mislil na osnovi, če se nek objekt giblje z neko hitrostjo - blizu svetlobne hitrosti (v) in, če ta objekt oddaja svetlobo (vem, da!!!) se hitrost svetlobe ne poveča (!!!) ampak frekvenca (!!!). No, da razložim: če se objekt z neko maso giblje blizu svetlobne hitrosti, je logično, da bo prostor okoli objekta ukrivljen oziroma skrčen (čas objekta teče počasneje). No ta objekt v smer gibanja oddaja svetlobo. Skrčen prostor, pa ne glede koliko je skrčen, ima isto površino oziroma razdaljo za svetlobo. Torej oddana svetloba potuje po enako dolgi poti. To pa na nas deluje kot povečana frekvenca svetlobe. Ker z našega gledišča objektu teče čas počasneje, z gledišča objekta pa čas teče nam hitreje. Frakvenco svetlobe glede na objekt izračunamo: f(x) = 1 / T(objekta) (T(objekta) = perioda enega vala glede na objekt). Frekvenco svetlobe glede na nas pa izračunamo: f(y) = f(x)/*(1 - (v/c)^2) * = znak namesto korena, ki mi trenutno ni na voljo. Je pa res, da takrat, ko sem napisal tisto, sem bil površen, da nisem pogledal kaj sem napisal.

User avatar
Majstor
Posts: 87
Joined: 22.3.2004 19:03
Location: near the white kiosk
Contact:

Post by Majstor » 11.1.2006 20:13

quentaa wrote: ...Ker z našega gledišča objektu teče čas počasneje, z gledišča objekta pa čas teče nam hitreje..........

če je to kar praviš res, pomeni da teorija o dveh dvojčkih. eden na zemlji, drugi pa na potovanju s svetlobno hitrostjo drži?

User avatar
Pentium
Posts: 431
Joined: 10.11.2003 19:59
Location: Ljubljana
Contact:

Post by Pentium » 11.1.2006 21:21

quentaa wrote:No, da razložim: če se objekt z neko maso giblje blizu svetlobne hitrosti, je logično, da bo prostor okoli objekta ukrivljen oziroma skrčen (čas objekta teče počasneje). No ta objekt v smer gibanja oddaja svetlobo. Skrčen prostor, pa ne glede koliko je skrčen, ima isto površino oziroma razdaljo za svetlobo. Torej oddana svetloba potuje po enako dolgi poti. To pa na nas deluje kot povečana frekvenca svetlobe.
Ja, no, to je Dopplerjev efekt. Žal nima dosti skupnega ne z relativnostjo ne s hitrostjo svetlobe, ker deluje tudi na zvok. Tudi zvok prihajajočega rešilca slišimi višje (z višjo frekvenco) kot zvok odhajajočega.
quentaa wrote:Ker z našega gledišča objektu teče čas počasneje, z gledišča objekta pa čas teče nam hitreje.
To pa ni res, z gledišča objekta teče čas nam prav tako počasneje. Glede nanj se pač gibljemo mi. Iz tega je nastal paradoks (ne teorija) dvojčkov.

m_h
Posts: 53
Joined: 12.1.2006 16:38
Location: Nova Gorica
Contact:

Post by m_h » 12.1.2006 16:43

Bom še jaz neki povedala.

Če vzamemo, da bi res lahko dosegli svetlobno hitrost (kar je seveda nemogoče) bi verjetno za to, da bi sploh na našem potovanju prišli do te svetlobne hitrosti, potrebovali cel kup časa in veliko energije. Ker vsaka stvar se najprej premika počasi in šele kasneje pridobi na hitrosti.
Osebno mislim, da bi porabili preveč časa, preden bi dosegli to svetlobno hitrost. Ampak prvi problem je, kako jo doseči.

User avatar
Pentium
Posts: 431
Joined: 10.11.2003 19:59
Location: Ljubljana
Contact:

Post by Pentium » 12.1.2006 19:29

Potrebovali bi natančno neskončno energije in ravno toliko časa. Če pa bi se dalo doseči svetlobno hitrost, pa niti ne bi potrebovali toliko časa. V pospeševalnikih delcev ti dobijo skoraj svetlobno hitrost že po zelo kratkem času. Če je le masa delca dovolj majhna, je tudi za velike hitrosti potrebne malo energije.

Post Reply