Kaj pa vem, recimo 2+2=10, če je osnova 4 namesto 10.Roman napisal/-a:Prava demokracija. 2+2=4, če je za to glasovala absolutna večina?bargo napisal/-a:mi se dogovarjamo z nami
Včasih ja in to zato, da preverimo ali smo še na pravi poti, torej, da ne gre za vero v nas.Roman napisal/-a:Včasih? Zakaj sploh, če se dogovarjamo?bargo napisal/-a: pri čemer je včasih referenca narava
Kam si pa zakorakal? Saj veš, včasih je že bilo tako, recimo, spoznanje o korenu iz 2 je baje bilo usodno za človeka.Roman napisal/-a:Matematika kot vera?bargo napisal/-a: Komu boš pa zaupal če ne materi naravi?
14 dni, Roman no, pretiravaš, veliko preveč zate. Po tradicionalnem razumevanju za aksiom namreč velja, da je njihova resničnost neposredno razvidna.Roman napisal/-a:Zdaj pa res ne vem, kaj sem toliko let počel na univerzi. Za tistih par aksiomov bi lahko izvedel na štirinajstdnevnem tečaju matematike za telebane. Kakšna potrata časa!bargo napisal/-a: V matematiki ne potrebuješ navodil, ker je že vse jasno takoj, ko postaviš aksiome in definicije.
Vnaprej dogovorjena dejstva oziroma resnice imenujemo aksiomi. Z njimi vsi soglašamo, so torej matematične predpostavke in o njihovi resničnost ne dvomimo. Iz aksiomov in že definiranih pojmov izpeljujemo druge resnične izjave oziroma trditve. Najpomembnejše trditve imenujemo izreki. Veljavnost trditev oziroma izrekov moramo utemeljiti z dokazom.
Vir.
Vidiš kako konstruiramo naš svet?
hm. Mogoče je že velikokrat tudi obratno biologija kot matematika, nenazadnje lahko genom zapišeš kot zaporedje 0 in 1.Roman napisal/-a:Matematika kot biologija?bargo napisal/-a: Potreba je mati inovacij, oče je kreativnost.
Seveda še zdaleč ni tako kot se izrekaš.Roman napisal/-a:Rad bi torej soustvarjal matematiko, pri tem pa te veseli ignorirati spoznanja, do katerih je matematika že prišla.bargo napisal/-a: ... da, če sem zainteresiran.
Kaj pa potem, si se jo naučil na pamet?Roman napisal/-a:Spet obračaš besede. Jaz se o matematiki ne dogovarjam.bargo napisal/-a: Predvidevam, glede na izjavo, da ne boš imel težav navesti nekaj primerov, kjer je moje stališče moti tvoje dogovore v matematiki. Torej?
Za najin primer je to realna os z vsemi točkami.Roman napisal/-a:Kaj je začetna celota? Ali je ena sama?bargo napisal/-a: Ja, saj vem, sedaj boš spet vprašal katero celoto in odgovor bo začetno celoto.
No, to pa drži vendar žal vsega ne moremo razumeti.Roman napisal/-a:Vera kot nadomestek za razumevanje ni nikoli v pomoč. Tudi vernikom ne.bargo napisal/-a: Skeptikom vera, kot prepričanje, ni ravno v pomoč, a ne?
Tako vidiš TI, očitno dobro vidim.Roman napisal/-a:Ja, to sem imel v mislih. Tako se ti dogovarjaš o matematiki.bargo napisal/-a: Pravila so odvisna od konteksta!
Ne kaj sem hotel povedati temveč čemu se čudim bi bilo vprašanje. Torej, ta zanemarljivost znotraj neskončnosti me zanima, kako jo bi TI definiral?Roman napisal/-a:Kaj si hotel s tem povedati?bargo napisal/-a:Hecno je tole tvoje količinsko ocenjevanje, kot da se ne bi zavedal, da govoriš o neskončnih zaporedjih ...Roman napisal/-a:Naravnih števil je v primerjavi z realnimi zanemarljivo malo.
No počakajva na tvoj odgovor glede zanemarljivosti znotraj neskončnosti.Roman napisal/-a:Kako pa bi ti rad gledal na številske množice?... seveda pa matematično gledano imaš prav ...
Seveda ne, ravno preslikave imajo lastnost, ki jo imenujemo bijektivna oz. povratno-enolična. Števila in točke smo tako povezali z prav takšne vrste preslikavo, a ne?Roman napisal/-a:Ti bi rad, da bi realna števila bila samo realna števila, brez operacij, brez preslikav, brez podmnožic?bargo napisal/-a: Moti me neka "naloženost", kjer že dodeljenemu pomenu neke konkretne točke, nenazadnje gre za bijektivno preslikavo med točkami in realnimi števili, ki jo ilustriramo z premico, dodelimo neki točki še dodaten pomen, ki ga imenujemo slika.
Daj no Roman, to sva že dala skozi z jabolkami, si pozabil?Roman napisal/-a: S takim "dogovorom" se lahko matematika kar neha. V ilustracijo (res moram?): realno število 4 je vsota dveh realnih števil 1 in 3, pa tudi 2 in 2. Že v tem preprostem primeru vidiš, da realno število ni samo ponazoritev točke (kako neki sešteješ točke), ampak ima cel kup lastnosti, ki so "naložene" druga na drugo in ničesar ne motijo. Se vprašaš, kako da sem lahko vzel število 2 in potem še enkrat 2, kakor da bi s prvim jemanjem število 2 izginilo iz množice realnih števil?
Nitka Pravo proti znanosti.
Bistvo so vendar jabolka in če jih želiš ločeno obravnavati od hrušk nujno potrebuješ etalone. Razlika med Jabolkom in Hruško je razlika na nivoju etalonov.
Hvala Roman, pogrešam dve, samo ne vem kako bi jih imenoval, ko pa je videti, da so vsa imena že zasedena.Roman napisal/-a:Nikoli ne izgubimo nobene točke. Povej, katero pogrešaš, da ti jo pomagam najti.bargo napisal/-a:Samo to ni moteče, točko nenazadnje lahko poimenujemo poljubno, važno je samo da nobene ne izgubimo.
Kaj potem sprašuješ? Ja potem smo odkrili/postavili množice, predvidevam, da malce potem še linearno algebro.Roman napisal/-a:Tudi gledali so veliko prej, preden je bil odkrit foton. In kaj potem?bargo napisal/-a: Ah no, ljudje in živali so šteli veliko veliko prej preden so bile odkrite množice tako da ...
No, vem, da gre, sem pa presenečen nad tvojo ugotovitvijo, mogoče bi bilo dobro, da poizkusiš.Roman napisal/-a:Saj vendar sam veš, da ne bo šlo.bargo napisal/-a: Samo, da ne bo natančnost odvisna od ostrine svinčnikove konice ter velikosti papirja, bi bilo dobro, da napišeš enačbo, ki bo povezala poljuben x iz realne osi z njegovo sliko na pol-krožnici in projekcijo te slike nazaj na realno os, kar je daljica. Bo šlo?
No, ne vem, če je to edina težava, tisti dve točki sta problem, ki jih ena od preslikav ne doseže medtem, ko druga s tem nima težav in med prvo in drugo preslikavo obstaja in je bila celo prezentirana bijektivna preslikava. Recimo, tudi tale ni do muh f(x) = x/(x^2-r), x pripada (-r,r).Roman napisal/-a: Za preslikavo bo sicer že tista, ki jo je navedel Zajc, dobra. Edina težava je, da z decimalno notacijo ne moremo prikazati realnih števil, ker imajo neskončno decimalnih mest.
V kombinaciji z zajčevim številom a, rešimo lahko tudi problem in zapremo interval.
Nitka Pravo proti znanosti.
Iskanje se vendar nikoli ne konča, namreč, odpraviš eno vero in pojavita se dve novi, tako ti je to Roman. Zakaj je tako sprašuješ? Ja, razum pač razstavlja in ko razstavi eno pač dobi dve.Roman napisal/-a:In kaj ti potem še preostane?bargo napisal/-a:Lahko bi tako rekli.Roman napisal/-a:Ampak, če se tvoja vera ne sklada z dejstvi, je s tvojo vero nekaj narobe, kajne.