vojko napisal/-a: ↑
Dobro, če iščeva dlako v jajcu. Sicer pa bi prepoznal živo stvar v 99,9999% primerov.
Ne, ne iščeva "dlake v jajcu". Ne gre zato kar si sposoben prepoznati, gre za to, da nimaš empirične primerjave, ko pa si od nekdaj samo živ!
In ker sem ne samo 'živ',
Pazi, stopaš na tanek led.
Saj pazim. Vedno še posebej pazim, kadar hodim po tankem ledu …
vojko napisal/-a:ampak imam tudi zavest in inteligenco,
To imaš zato ker si živ, ali ne?
Težko si predstavljam, da bi imel zavest in inteligenco, ko bom mrtev (in bel) …
In seveda ne veš kako je če si mrtev! Dežnik vzameš zato ker dežuje, kaj ne!
Včasih pa se le primeri, da dežuje zato, ker vzamem dežnik …
vojko napisal/-a:znam ločiti mrtvo, neživo naravo od žive.
To "znanje" si samo domišljaš pravi Spot.
Spot je seveda avtoriteta na tem področju …
Zakaj? Zato, ker si kriterije za ločitev živega in mrtvega postavil sam ali pa prevzel iz preteklih spoznaj.
Bolj bo zaradi 'preteklih spoznanj'. Če prav premisliva, pravzaprav vse naše znanje in znanost sploh temelji na podlagi 'preteklih spoznanj', mar ne? Seveda pa obstaja tudi kategorija ljudi, ki si domišljajo, da je 'spoznanje' lahko tudi apriorno, ali pa nam je posredovano preko raznih prerokov ali zbirk zgodbic izpred več tisoč let. Sestavni del te iluzije je tudi prepričanje, da so stvari okoli nas po definiciji 'nespoznavne', saj so del nekakšnega skrivnostnega 'božjega načrta', ki ga mi, ničevi smrtniki, ki se valjamo v prahu, (iz katerega smo baje ustvarjeni in – mimogrede – v katerega se tudi 'povrnemo') pred 'vsemogočnim', seveda ne moremo dojeti, zaobjeti, razumeti, kapirati, razvozlati, si predstavljati, si zamišljati, pogruntati … Skratka, kognicija je baje pridržana za one zgoraj; sploh ne vem, zakaj se trudimo že sto tisoč let v tej smeri, ki je slepa ulica …
Potem pride "vodni medvedek" in nimaš pojma ali je živ ali mrtev.
No vodni medvedek je vsekakor živ.
Hecno je, da ko ga razglasiš za mrtvega potem si mu dodelil sposobnost, da vstane od mrtvih!
Narobe; hecno je tvoj razmišljanje.
Vidiš, tvoja zmota povzroča posledice!
Vsako dejanje ima posledice.
In s posledicami se ne strinjaš! In kaj ti je storiti? Spremeniš lahko definicijo ali pa celo lahko posežeš v aksiome?
Ja, ampak to niti za joto ne spremeni objektivne realnosti. Definicije in aksiome lahko spreminjaš do onemoglosti, pa s tem realnih stvari v naravi ne boš spremenil. Poskusi z
novičokom! Spremeni definicijo novičoka (recimo, da mu rečeš, da je to nenevarna substanca, podobna sodi bikarboni), in si ga vsipaj žličko za gate. (kot so to storili Putinovi Navalnemu) Poročaj o rezultatu!
vojko napisal/-a:Ne gre, da bi takšne trivialne stvari zavijali v poceni sofizme. No, malo težave imamo samo v mejnih primerih (npr. pri virusih).
To o čemer se pogovarjava je daleč od trivialnega razen, če govoriš iz vere.
Kako naj govorim 'iz Vere'?! Govorim lahko samo 'z Vero', a ne? (če nisva slučajno skregana)
Vera je vsota po zgodovinah in sam praviš, da je na poti do "resnice" potrebna sposobnost ovreči predhodno trditev, (če tudi je bila dokazana!) kar pomeni, da je samo po sebi razumljivo lahko tudi napačno.
Nobene znanstveno dokazane trditve ni mogoče ovreči. Newtonova mehanika ne bo nikoli 'ovržena', preprosto zato, ker DELUJE.
In na "samo po sebi razumljivem" temelji vso naše vedenje in znanje in temelj tega so aksiomi. Veš, če bi za vsako slišano izjavo "to je vendar logično", ki je podana z namenom argumentiranja, dobil cekin, bi imel zelo veliko cekinov.
Tu si me ujel; malo neprevidno sem se izrazil. Vzamem besedo nazaj (čeprav sem jo komaj 'spravil ven' v potu svojega obraza).
In ko že omenjaš viruse, povej kakšne barve je COVID 19? Na vseh poročilih je njegova ilustracija in ime zanima, če so ilustratorji uporabili prave barve?
Seveda so. Virusi so iz atomov, atomi so iz nevtronov in protonov, ti pa so iz rdečih, modrih in zelenih kvarkov. Mislim pa, da so pri barvah na TV uporabili malo preveč anti-rdeče in premalo anti-modre …
vojko napisal/-a:
Ne, ne moreš 'razločiti' npr. elektrona od elektrona, atoma od atoma istega elementa, pa še kup drugih stvari ..
Vidiš, pretiravaš. Čudi me, da nisi prišel vse do quarka!
Sem pomislil na to, pa so kvarki še dosti bolj zmuzljivi kot elektroni. Saj jih je 99% sama energija (masa protona je 938 MeV/c*2, masa njegovih treh kvarkov pa je le 9 MeV/c*2) mirovne mase skoraj nimajo. Ergo, smo mi 99% energija, 1% pa običajna, mirovna masa. Osupljiva ugotovitev, kaj?
Tega bolj, ko si ga želiš razdeliti več jih nastane!
Tako je.
Človek bi dejal, da je "živ" samo mu manjka energije!
Spet sva pri definiciji 'živosti', vidiš?
Vidiš, tudi kvarki imajo – tako kot mi – asimptotsko svobodo. Bolj ko smo skupaj, manj nas veže. Ko pa smo daleč narazen, nas neustavljivo vleče enega k drugemu.
Ne, analogija ni ustrezna, je pa dobra besedna igra.
Zakaj ni ustrezna,
moliću fino? Več in bliže si kot z ženo/punco, manjša je privlačnost med vama. Je tako? Dlje ko sta narazen, bolj vaju vleče skupaj. Je tako?
vojko napisal/-a:In, ja, ko si mrtev (in bel), težko 'spoznaš' karkoli …
Si pomislil, da si lahko mrtev samo za "nekatere" druge?
Seveda; za moje 'bivše' sem že zdavnaj mrtev …
No vidiš, na nek način si Schrödinger-jev maček, ko eni navijajo za mrtev drugi za živ, kar pa nima na tvoje stanje oz. spremembo stanja, živ->mrtev, nobenega vpliva.
Odlično opažaš in rezoniraš …
vojko napisal/-a:
Drugače pa, Izgon iz raja, Mojzesova knjiga 3: "V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš". Amen!
Poznaš tisto o bogu in znanstveniku? Bila sta znanstvenik in bog. In znanstvenik je izzval boga na tekmovanje, kdo lahko naredi boljšega človeka. Bog mu reče, da je pripravljen, in znanstvenik se vesel skloni, da pobere prah, da naredi svoje človeško bitje. Potem bog reče: "A, ne, ne ... pojdi in si poišči svoj prah."
Ne, nisem poznal. Je pa zelo "prozorna"! "Znanstvenik", zakaj ne kuhar, ko pa smo baje izšli iz pra juhe!
Iz prajuhe?! Ne bereš več Zbirke zgodbic?
Tam ni podrobnosti, samo stvaritev!
Kako ni podrobnosti? Že oča Trubar so djali: "Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta" …
KAKO stvaritev, je stvar skrivnosti, s katero se ukvarjamo. Napotki so v teh starih knjigah.
Ni nobene skrivnosti: za moškega vzameš pest prahu, nato … Z žensko gre potem dosti lažje: vzameš Adamovo rebro in … Recept je jasen in lahko razumljiv. Kot ciganski recept za torto, ki se začne takole: "Ukradeš pet jajc …"
vojko napisal/-a:
In še, veliko več časa si bil potencial, kot pa dejansko si!
Kakšnih 100.000 do 200.000 let … (pojav Homo sapiensa). Če pa šteješ od samega začetka (saj veš, od znamenite 'Janezove besede', ki jo tako rad citiraš), pa kar kakšne tri milijarde let.
Tako je, pa še nekaj milijard bi moral dodati, recimo kakšnih 10 milijard, če seveda verjameš v vzročno posledično vesolje.
Drži; v kavzalno zvezo pa seveda verjamem, tako kot ti …
Samo ta vera se konča, ko spoznaš beta razpad! Če to ne zadošča, ta vera razpade pri Delayed Choice Quantum Eraser Experiment!
Delayed Choice Quantum Eraser Experiment Explained
Seveda sem mislil na naš običajen svet, na katerega nas je pripravila evolucija.
Joj, joj. Evolucija nas na nič ne pripravlja!
'Priprava' na preživetje v spremenjenih okoliščinah je smisel evolucije, bargo, no!
Če že kaj, gre za proces, ki smo ga imenovali evolucija, čigar posledice smo tudi mi, vključno z občutkom za moralo in etiko!
Tako se govori!
Pazi sedaj,
… vedno pazim.
ker gre v tem procesu za prilagoditve in smo mi "kao" naj inteligentnejša bitja pomeni,
Zakaj pa tisti 'kao'?! Poznaš kakšno vrsto (na Zemlji), z višjim IQ, kot je naš?
da je v okolju bila že inteligenca pred našim pojavom!
Ne vidim kavzalne povezave. O kakšni 'inteligenci' govoriš? O tisti iz Zbirke zgodbic ali morda o Kardaševi?
Kako se torej pojavi inteligenca v vesolju, ki je energija?
Za začetek preberi Darwinovo On Origin of Species by Means of Natural Selection. Potem pa kaj o evolucijski biologiji, o abiogenezi, o izvoru življenja, pa o tem, da prehod iz neživih v živa bitja ni bil en sam dogodek, temveč evolucijski proces naraščajoče zapletenosti, ki je vključeval molekularno samopodvajanje, samosestavljanje, avtokatalizo in pojav celičnih membran. Ampak, zate, ki ljubiš enostavne in enoznačne razlage, je to verjetno preveč zapleteno. Nisi edini; takšni raje posegajo po čtivu, kot je Geneza …
vojko napisal/-a:Kar se pa KM tiče, bi pa parafraziral (sit venia verbo!) Buñuela: tu vlada 'Le charme discret de la mécanique quantique' …
Beseda mehanika je zgovorna, ki je zavajajoča in KM še po 100 letih povsem ne razumemo, čeprav teorijo s pridom izrabljamo.
To pa podpišem z obema rokama! Edini opravičljiv razlog za tako zavajajoče poimenovanje je morda v dejstvu, da je bila pred sto leti kraljica fizike pač mehanika. In ker je nekako v tistem času (točneje pred 120 leti) Planck 'iznašel' kvante*, so to pač pridali mehaniki.
********************************
Pa ne v smislu: kvantati: v' Zerkvi ſe nespodobi ſmejati, inu quantati nedol. (IV, 261) ǀ sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat nedol. (V, 475) ǀ pred nym bi ſe ſmeiali, inu quantali
************************
Na nek način smo kot gospodinje, ki uporabljajo mikro valovne pečice, indukcijske peči, itd., ker pač za uporabo ni potrebno razumevanje!
Drži, toda tisti, ki so jih izdelali, popolnoma razumejo njihovo delovanje.
vojko napisal/-a:
in verjameš v vzročno-posledično delovanje vesolja
Pogojno, do mikronivoja. Svet KM je v principu akavzalen, vlada naključje.
No ja, posledice so ponovljive, ker drugače ne bi sestavili kvantnih računalnikov ali pa bi dobivali naključne rezultate za enaka "vprašanja"!
Po moje ni tako preprosto. Pri metu kocke, žrebu na lotu, zamahu metuljevega krila v porečju Amazonke, razporeditvi molekul v sobi ali v cilindru parnega stroja, ipd. gre za naključne dogodke. Šele ogromno število takšnih 'enakih' robnih pogojev da povprečje, ki je emergentna količina in daje skoraj vedno povsem enake rezultate.
Torej, to "pogojno" bom sprejel kot absolutno. "Računski stroji na podlagi naključji", kako se to sliši?
V smislu, kot sem ga skušal opisati spredaj, še kar dobro.
vojko napisal/-a:
potem drži, da brez tebe ni vesolja! Torej, v kaj od zgoraj naštetega ne verjameš?
Beri lepo urejene odgovore spredaj.
Berem in ugotavljam, da prevzemaš vsa ta verjetja kot absolutna na kateri temelji tudi "znanost". Znanost je v narekovajih iz razloga, ker gre za izbiro metod, ki jih sprejema in izvaja določena skupina ljudi.
Niti približno! Dobro veš, da obstaja 'določena skupina ljudi' (ki je na žalost še v tretji dekadi XXI. stoletja številčno izredno velika), ki 'izbira in sprejema metode', ki nimajo niti indirektne zveze z nobeno znanostjo. Pri njih gre za 'verjetje', dokazi jih ne zanimajo, saj npr. obiskujejo arheološke muzeje in gledajo eksponate stare več sto milijonov let, hkrati pa verjamejo, da je Zemlja stara kakšnih 6.000 let in da smo živeli skupaj z dinozavri …
vojko napisal/-a:
Dvomim, da bi 'vesolje' opazilo moje izginotje. Res pa je, da brez mene ni 'celo', ampak samo v smislu, kot tvoje lasišče ni več 'celo', če ti odpade las,.
Vidiš, TI, kot pristaš oz. vernik materializma, bi moral vedeti, da maso, ki si jo zbiral leta in jo zmeraj nosiš s seboj, ni mogoče pogrešati v celoti, ker bi s tem izginotjem podrla razmerja, kaj ne?
Pojasni!
Preprosto, masiven si toliko kot pokaže tehnica, kaj ne?
(Misliš na tisto plavolaso téhnico (FRAN - ž strokovnjakinja za tehniko) iz Urada za meroslovje?)
Resno; mislim, da tehtnica pokaže težo (težnostni pospešek, ki je v inercialnem sistemu seveda 0), maso pa število atomov v tvojem telesu, a ne?
Ta masa je del celotne mase vesolja, ki je končna(!), in s tvojo smrtjo tvoja masa ne bo izginila vendar nekaj se pa mora spremeniti, kaj ne?
Seveda, spremenila se bo definicija mojega statusa iz 'živ' v 'mrtev'. To pa (vsaj zame) ni trivialna sprememba, kaj praviš? Jasno pa se ne bo izgubil noben atom, ki je sestavljal moje telo.
vojko napisal/-a:
Podiranje razmerji pa pomeni gibanje, kaj ne?
To pa ja!
Vidiš. In ko boš mrtev, tega KAKO je (bo) sicer ne veš, se bodo nujno spremenila gibanja in to zato, ker TI več ne boš premikal mase po vesolju! Drži?
Drži. Sicer pa to velja tudi za SARS2 virus …
vojko napisal/-a:
Če še malce napneva, ali to pomeni, da je tvoj prihod/pojav bilo mogoče napovedati, tako kot Sončni mrk?
Neee. Spomni se primera verjetnosti mojega rojstva, ki smo ga nekoč že navedli. Proti tej verjetnosti je verjetnost, da bo razbito jajce skočilo nazaj na mizo in se sestavilo, skoraj gotovost.
Ja in? Če si ti zadetek na loteriji, torej rezultat nekega žrebanja (mutacij in izbire) potem je vendar gotovost 1, ko pa si TUKAJ!
To je retrogradno sklepanje.
Drži, samo vesolje deluje vzročno-posledično, in na podlagi tega se sprejema tudi teza, da je mogoča ponovljivost! Drži?
Drži, pod pogojem, da misliš na makrosvet. Vsaj od pojave KM Laplacov demon ni več možen …
vojko napisal/-a:Vsaka vremenska napoved za nazaj je 100% točna (gotovost 1), tudi je 100% gotovost, da bo a ruleti zadela ena številka, ali da bo izžrebana ena kombinacija. Gre pa pri tej stvari za nekaj drugega: za verjetnostni račun. Verjetnost, da se boš rodil prav ti je tako neskončno majhna, da je 100 krat zaporedoma izžrebana sedmica 'a piece of cake'.
Kaj pa ponovljivost žrebanja. Je ta zagotovljena? Če ni, pomeni da ni ponovljivosti! To pa ne drži, ker je ponovljivost mogoča, še več, lahko celo ponovljivost pokažeš s številkami in se seveda lahko slej ko prej tudi ponovi!
Ponovljivost je temelj fizike. Morajo pa biti izpolnjeni nekateri pogoji, Glej spredaj!
Ali to pomeni, da se boš TI ponovil? Ali celo, da si TI že ponovitev?
Zelo zanimiva domneva. Morda. Sklepajo takole: Obstaja omejitev, koliko snovi in energije lahko sodi v meje območja vesolja s premerom približno 90 milijard svetlobnih let. Ta količina je 10⁵⁶ gramov, z neverjetno veliko možno razporeditvijo teh delcev: 1, čemur sledi 10²² ničel. Čeprav je število lahko ogromno, ni neskončno. To je ključno.
Če lahko vse značilnosti, zaradi katerih je človek unikaten - tekstura las, pege na hrbtu, geste, ki jih naredijo, ko jih skrbi ali ko nekoga ljubijo, organizirajo z razporeditvijo delcev, potem se ta človek lahko reproducira neskončno krat, če so delci organizirani na enak način. Končno število delcev v neskončnem vesolju nam pove, da se morajo te konfiguracije delcev ponavljati brez konca. Pojavi se nenavadno spoznanje, da neskončno število vseh leži nekje zunaj našega kozmičnega obzorja. Toda kako blizu so?
Izračunali so, da je možnost, da obstaja tvoj popolni dvojnik nekje v multiversu. Ta bi bil oddaljen
svetlobnih let. To je nepredstavljivo daleč, toda ni v neskončnosti. Si potolažen?
https://medium.com/predict/multiverse-h ... 74ff9f087a
vojko napisal/-a:
Verjetje v ta proces, te pri tem ne sme motiti, pa naj bo še tako majhna številka, ključno je samo, da je številka končna! V končnost tudi verjameš, kaj ne?
Seveda.
Saj, to je enostavno, ker je vse okoli tebe končno! To, da se pospešeno povečuje, te ne zmoti, ker je kljub temu še zmeraj končno.
Fakt.
vojko napisal/-a:Skoraj nepojmljiva kompleksnost.
Lahko pa rečeš, da je stvar preprosta, ker se je pač ne zavedaš.
No, ja, lahko rečeš tudi še kaj bolj eksotičnega; recimo, da je tale animacija le zavajanje ljudi s strani samega peklenščka. Da je prava resnica v neki 2000 let stari zbirki mitov …
Lahko rečeš karkoli, če le ne vplivaš na dostojanstvo človeka.
No, ja. Dostojanstvo je hudičevo raztegljiv pojem; dosti bolj kot elastika tvojih gat …
Morda, vendar, če tako, potem moraš pred tem poznati elastiko, da lahko govoriš o nje raztegljivosti, ki pa je omejena! Kdo si je izmislil Človeka?
Bom odgovoril s podobno 'inteligentnim' protivprašanjem: kdo si je izmislil Pohorje?
Misliš, kdo je podal ime za prepoznano anomalijo? Ne bi vedel.
Ne; mislim, kdo si je izmislil Pohorje kot goro, kot objekt na površju Zemlje.
vojko napisal/-a:
Razmislek o tem pa je težaven.
Niti ne. Poznati je treba le osnove biologije in uporabljati pravilno logiko.
Ah, o logiki smo že kako rekli. Logika ne more nič povedati o resničnosti, vse je lahko skladno vendar to še ne pomeni, da je pravilno oz. resnično.
Drži. Kar odpri kakšno od Grimmovih pravljic ali kakšnega od mitov stvarjenja.
Zadel si bull's eye. Zgodbe so logične, ker jezik to omogoča! Besede niso kar tako nametane in ne boš verjel, celo otroci so sposobni slediti in razumeti te vrste besedil.
Saj to SO besedila za otroke in infantilne odrasle, bargo!
Seveda so! Samo kako pride, da otrokom pripovedujemo zgodbe o namišljenih junakih v namišljenih svetovih?
Ker so otroci (ali pa otročji odrasli).
vojko napisal/-a:
Po moje Kurt govori njim v prid. Sicer pa, ali ne dišijo malo po antropičnem načelu?
Seveda, ko pa sebe primerjamo z preostalim. Tako pač pride samo od sebe, da smo merilo mi! Čas merimo v sekundah in ne v svetlobnih letih, dolžino v metrih in ne v svetlobnih letih, maso v kilogramih, itd. Torej enote so arbitrarne!
Seveda primerjamo sebe:
homo mensura, se spomniš? Pa ja ne bomo primerjali svet s stališča virusa ali sinjega kita!
Ali je arbitraren tudi sistem enačb? Seveda je, ker drugače imaš težavo z (e)volucijo!
Enote so res (bile) arbitrarne. Danes niso več, ker so definirane z naravnimi konstantami; te pa so vse prej kot arbitrarne. Po moje tudi enačbe niso arbitrarne, ker odražajo razmerja med naravnimi konstantami.
vojko napisal/-a:Pred tem zbledijo vsi naši računalniki in druge naprave.
Drži vendar za stroje vemo kako delujejo, ker smo jih načrtovali.
To načeloma drži; tudi za dogajanje v celici in genomu na splošno vemo, kako deluje. Na podrobnostih pa ravnokar delamo. Čez 50 let bo to vsebina učbenika biologije v devetem razredu …
To pa ja in vendar bo skrivnosti še veliko več kot danes. Saj se spomniš tisto o krogli znanja, kaj ne?
Ja, se spomnim. Variacija na temo asimptotičnega približevanja spoznanju.
Ja, samo z eno bistveno razliko, da več kot veš, bolj se zavedaš, da dejansko ne veš ničesar!
I am the wisest man alive, for I know one thing, and that is that I know nothing.
--.Socrates.--
Fakt.
Dobro, torej sedaj že dojemaš, da "znanost" samo domneva in ne ve?
Niti slučajno. Znanost je nasprotje domneve, ki ni potrjena z eksperimentom. Bistvo znanosti je izpodbijanje (Popper!) hipotez!
vojko napisal/-a:
Sprva so bili ideja in potem smo jih sestavili, da smo tako preverili idejo.
Natanko tako deluje znanost! Svakog dana u svakom pogledu sve više napreduješ!
Hvala, čas je da še ti narediš kakšen napredek.
Trudim se.
Prav. Inercija nas daje in zato pač traja.
Naš analitični analogni stroj za procesiranje informacij med ušesi je materialen; materija pa ima inercijo …
Verjetno, samo procesira pa informacije, ki so nematerialne!
Pa vendar jih na podlagi Bekensteinove limite lahko stlačiš le omejeno količino v omejen volumen! Če bi bile 'nematerialne', bi jih lahko stlačil neskončno. Kaj boš pa zdaj rekel?
Materijo kvečjemu uporablja za gibanje informacij! Kako je to mogoče?
'Kvečjemu'?! Kako lahko obstaja informacija, ideja, brez materije?
Hic Rhodus, hic salta!
vojko napisal/-a:
Seveda jih ne bo razumelo! Toda to ne govori o njihovi kompleksnosti ali informacijski vrednosti (ki je seveda 0),
Če je zate nekaj vredno 0, še to zdaleč ne pomeni, da je tudi vredno nič. Kaj sploh pomeni informacijska vrednost? Kakšna je enota mere za informacijsko vrednost?
BIT ali QUBIT?
vojko napisal/-a:ampak o nerazumevanju konteksta, v katerem so nastajale. Sicer pa so sila preproste, 'otroške zgodbice', polne skupinskih frustracij in aspiracij po nedosegljivem. Psihologi pravijo temu mehanizem transferja in projekcije: kolikor več svojih moči in potencialov prenašamo na svoje bogove, toliko revnejši smo.
To se sliši precej razumno, čeprav je napačno.
Premalo. Dokaži!
Dejstvo je, da so takšne "zgodbice" bile pred pojavom znanosti.
Dejstvo. Dejstvo pa je na žalost tudi, da jih danes še polovica človeštva uporablja kot napotek za življenje in moralni kompas ter celo kot vir znanja o svetu, v katerem živimo. Očitno ta množica ljudi z zaostalo družbeno zavestjo še danes živi v svetu " pred pojavom znanosti."
Medtem pa na Marsu pristajajo pametni roboti …
vojko napisal/-a:To lahko ustvari samo darvinistična evolucija v milijardah let ...
Pa smo v (v)eri.
Bargo, reče se: "Pa smo pri Veri!"
Ne, smo v Veri. Samo, če ti tako napišem se bo Sigmund režal.
"If youth knew; if age could
--.Sigmund Freud.--"
No, ja, občasno si lahko (delno) tudi v Veri …
Večinoma je tako! Če želiš iz Vere je kar velik napor!
Resno? Morda misliš na pravi trenutek umika iz Vere? Saj veš, izstopiti moraš na Koroškem kolodvoru, ne pa se udobno in sladko peljati do konca na Glavni kolodvor …
Vera sprejme, težko pa spusti!
Misliš na
spasmus vaginalis ali kaj drugega?
