Roman napisal/-a:S citati imam nekaj težav. Kadar so obilni, se mi večinoma ne zdi vredno spotikati se ob sporna mesta.
Opravičujem se za obilnost citatov.
Praviloma bi moral vzeti v roke delo, iz katerega je citirano, za kar nimam ravno dovolj časa, pa tudi ni rečeno, da se moram s poanto strinjati, pa naj bo avtorjevo ime še tako zveneče
.
To sem ti večkrat predlagal, vendar ti ne morem zapovedati, da ga prebereš. In ja, seveda se ni potrebno strinjati, prav vesel bi bil dobre kritike.
Pa tudi sicer citate težko vzamem kot mnenje tistega, ki citira, čeprav želi morda samo izraziti nekaj, s čimer se strinja.
Roman verjetno si slišal za
interpasivnost. Žižek to zelo dobro obdela.
Če zakon obstaja, potem je nujen, saj sicer ne more biti zakon.
Mislim, da še vedno govoriš o stabilnosti zakona. Nek fizikalni zakon, kateri koli, katerega je fizika "prepoznala" iz dogajanja v vesolju, kaže na to, da se stvari nujno dogajajo po tem zakonu. Vendar jaz ne govorim o tej nujnosti, ampak o tem, da ni nobene nujnosti, da se je v vesolju "zgodil" ravno tak zakon, ker bi se lahko drugačen in bi bilo vesolje povsem drugačno. V nasprotnem pa te bom vprašal od kod ta nujnost? Menda ne ciljaš na boga.
Zakaj tedaj ni drugačen?
Zanimivo, povsem "brezveze" se ti zdi spraševati po
bivajočem, mene pa kot iz topa vprašaš "osnovno" metafizično vprašanje, zakaj nekaj in ne raje nič. Tega se niti jaz, niti avtor teksta, niti omenjeni filozofi ne sprašujejo.
Ni razloga, saj sem to že povedal, ne zakaj je tak, ne zakaj je lahko drugačen.
Ravno nasprotno, prav lepo se vključuje v nujno zgodbo. Zakaj neki bi um izpadel?
Oprosti, ker ti odgovarjam z vprašanjem, vendar od kje dobiš to nujnost po nekem bitju, umnem bitju, recimo človeku. Iz katerga zakona to izhaja. Ali si res ne moreš zamisliti vesolja, v katerem ne bi bilo človeka?
Če zanikam prigodnost, ostane pač nujnost.
Nisem zasledil, da si zanikal kontigentnost oziroma nujnost kontigentnosti.
Meniš, da je besedilo tako prepričljivo, da ga moram le prebrati, pa je moje strinjanje z njim, khm, nujno?
Za božjo voljo Roman, v predhodnjih postih sem omenil zgolj dve nujnosti (kontigentnost, trajanje (prostor-čas)) ti pa me sprašuješ ali se boš moral nujno strinjati. Ne ni ti treba, od kje ti to.
Prav vesel bom vsakršne dobre kritike tistega teksta.
No, ob prebiranju postane očitno, da gre za naravoslovje in ne za naravo, pravzaprav za matematiko in ne fiziko.
Naravoslovje se pa ukvarja s peko domačih peciv, al kaj? Mi lahko kaj poveš o naravi, pa da ni ta opis v ničemer povezan z naravoslovjem. Ja predvsem z matematiko, seveda pa tudi s fiziko (prostor-čas).
Ali ti besedilo razumeš?
Ne, zakaj sprašuješ?
Kaj je "dokončna številčna totalnost"? Kako naj razumem "Če torej totalnost odstranimo skupaj z množico primerov, na podlagi katerih lahko izpeljemo analizo, naključnostno sklepanje postane nesmiselno."? Je to kdo naredil, namreč navedel množico primerov, ki sesuvajo totalnost, karkoli to že je?
Cantor, saj je omenjen. Ali ti besedilo razumeš?
"Cantorjev teorem je sledeč. Če izhajamo iz katerekoli množice ter preštejemo njene elemente, primerjamo to število s številom možnih grupacij teh elementov (z ena, dve, tri ali pa z vsemi), bomo vedno dobili enak rezultat. Množica možnih grupacij (B), ki temelji na grupaciji A, bo vedno večja od A, četudi bo pri tem grupacija A neskončna. Postavimo lahko neskončno zaporedje množic, pri čemer je vsaka naslednja večja od prejšnje, ki jo pogojuje, a vseeno ne bomo dokončali njenega stopnjevanja. Takšno serijo torej ne moremo totalizirati, saj vsak takšen poizkus privede v protislovje." (Ibid.)
Imaš poleg kvantne mehanike (ki v tem smislu ne šteje) še kaj drugega v mislih?
Evolucija.
