vojko napisal/-a:Lahko, da je tebi. Vsem drugim je sinonim za indeterminizem, akavzalnost.in probabilističen opis procesov na kvantnem nivoju. In pa, videti je, da je tale sholastik Akvinski zate prava korifeja, saj ga ob vsaki priložnosti vlačiš na plano...
T. Akvinskega, za razliko od tebe, izredno cenim. Vlačim pa ga v kontesktu tvojega razmišljanja o determinizmu in tvojega nenehnega vztrajanja na metafizični (subjektivistični) poziciji obravnavanja fizikalnega sveta: " »/…nas vendar zanima,
zakaj se je atom pretvoril v novo vrsto atoma.« Na to seveda nimamo odgovora.". Tvoje vprašanje nima nobene zveze z determinizmom, saj je tipčno vprašanje tipa: "Zakaj nekaj in ne raje nič?".
Odgovor je vsaj neklaterim že dolgo znaan: "Ni razloga!".
Za razliko od tebe se je T. Akvinski vsaj zavedal kaj govori.
Quantum indeterminacy is the apparent necessary incompleteness in the description of a physical system, that has become one of the characteristics of the standard description of quantum physics.
...
Lahko našteješ še tisoč virov, pa bo glede na tvojo definicijo, tudi makrosvet indeterminističen. Če boš utemeljeval determinizem na nezmožnosti poznavanja "location and momentum", bo "kvantni svet" definitivno indeterminističen. Zato tudi beremo recimo naslednje:
Na koncu pa še tole. V enem svojih postov si napisal tudi:« Sploh pa omenjaš Heisenberga, ki je eden od očetov kopenhagenške interpretacije, ki jasno (na nek način) govori o determinizmu kvantne mehanike.«
...In science, Indeterminism has been promoted by the French biologist Jacques Monod's essay "Chance and necessity". It is also asserted by Werner Heisenberg, Sir Arthur Eddington, Max Born and Murray Gell-Mann.
Na kar lahko odgovorim s citatom:
"Zamislimo da su proton i elektron klasične čestice. Kako bismo od njih sastavili atom vodika. Postoji bezbroj različitih početnih uvjeta i namještanja položaja i brzine elektrona. I kada odaberemo i uskladimo sve to u jednu orbitu ona je vrlo osjetljiva na okolne smetnje. Još imamo i neprekidno zračenje što dovodi do pada na proton. Nasuprot tome kvantno oblikovanje atoma je vrlo jednostavno. Uzmemo proton i elektron stavimo ih zajedno i atom je tu. Kvantno usklađivanje se spontano odvije. Dozvoljene energije i sve ostalo samo se oblikuje i nema klasičnog usklađivanja početnih uvjeta. Uvijek dobijemo jednake atome i molekule s očuvanjem kvantne simetrije. Kako bismo izgradili molekulu DNK na klasičan način? Nikako.
Kad govorimo o determinizmu klasične mehanike upadamo u zamku. Naime reći, kad bismo znali početne uvjete gibanja mogli bismo proračunati budućnost čestice, gdje se ona nalazi u svakom budućem pa i prošlom trenutku, znači upravo to da ih ne možemo odrediti jer je upitno baš to znanje o početnim uvjetima, pa prema tome ne znamo kojom će putanjom čestica otići u svoju budućnost. Svako mjerenje je smetnja. U gornjem primjeru gibanja elektrona u atomu, postoji bezbroj mogućnosti gibanja, bezbroj mogućnosti staza elektrona oko jezgre. Ako ne znamo početno stanje elektrona nema smisla govoriti o determiniranosti njegova gibanja. Nasuprot tome u svakom atomu kao kvantnom sustavu potpuno su determinirana njegova moguća stanja. Rješavanje valne jednadžbe uvijek za svaku vrstu atoma dobivamo ista stanja u kojima elektron može biti, koja može zauzeti. Ne može se nikad dogoditi da atom svaki put kada ga proračunamo ima drugi niz stanja. U tom smislu je kvantna mehanika ne samo jednostavnija, nego i determinističkija teorija od klasične Newtonove mehanike. Početni uvjeti su atom vodika, atom helija, molekula vode itd, to su uvijek jedni te isti entiteti." (vir poznaš)
Glede na NIKI-jev poziv se umikam iz driskanja okoli determinizma in indeterminizma.