vojko napisal/-a:bargo napisal/-a:vojko napisal/-a:
"Naš lektor gospod Vojko" je ...
Opa, kam je šel tovariš, se sprašujem.
vedež napisal/-a:
Ne trosi bedarij, ker nisi dojel konteksta
Od kod sploh izvira ideja, da bi se zavri zvlekli v jame? Pred kom so zbežali?
Lahko poveš, v nekaj povedih, kakšna je razlika, če bi resnično živeli tam, v jamah?
To je napisal
vedež, bargo. Jaz sem ga samo citiral...
Vidim, da ti je všeč, gospod Vojko, kaj ne?
vojko napisal/-a:
Če lahko ugibam o odgovoru na tvoje drugo vprašanje: Ideja, da bi se zvlekli v podzemlje je bila seveda posledica nevarnosti pred sončarico. Zbežali so pred prvimi sesalci velikosti miši, ker so bili tako inteligentni, da so ekstrapolirali naš razvoj za 65 milijonov let in so vedeli, kaj jih čaka recimo okoli leta 1950 n.š...
Lahko, samo to je videti resna tema in tvoja ugibanja in komentarji so precej laična. Ni logično, da bi pobegnili pred Soncem in si potem zgradili svojega, ali kako?
vojko napisal/-a:
Razlika, če živiš 'pod' ali 'nad' nekom je več kot očitna. Če živiš višje, nad njim, je vsaka tvoja diskusija in razmišljanje per definitionem na višjem nivoju...
Čakaj, višje je potrebno gledati baje iz 5. dimenzije.
Evo, v sliki in besedi, kako je videti Zemlja od znotraj? 5. dimenzija in to od znotraj.
Zoran Železnikar - Je naš planet votel?
"
Baje je 150 podzemnih mest, ki so zgrajena z davkoplačevalskih denarjem."
Sedaj bolje razumem, sintagmo "Denar je poniknil".
Pazi sedaj:
Železnikar:"
Predstavljam si, da sobiva več ljudstev v notranjosti in da niso do nas vsa ta ljudstva nastrojena negativno, pač pa tisti, ki upravljajo s svetom, kot veste iluminati, reptili in drugi ne, so pa verjetno, po moji presoji, bolj v teh podzemnih mestih v skorji, ne pa toliko v notranjosti, ampak to ne spreminja dejstva, da nas od znotraj upravljajo. "
Vedež, ti veš kaj o teh, ki jim mi gradimo mesta?
Mimogrede Shrink,
tole me zelo spominja na gumenjak.
Ta isti Železnikar pravi tudi:
"
Moja predstava o zunanjem snovnem svetu, ki obstaja neodvisno od mene, je morala odstopiti mesto novemu spoznanju o svetu, ki nastane v moji zavesti. Tisto, kar imenujem resničnost, torej ustvarja moja zavest.
Dejanje opazovanja je »temeljno dejanje stvarjenja«! Noben elementarni pojav ni pojav, dokler ni opazovan pojav. Kdor koli (poleg mene),
ki želi svet opaziti, potrebuje zavest. Nerodnost je le ena: druge opazovalce jaz sam opažam v svoji zavesti, torej so tako kot preostali svet vsebovani v »meni«.
Ključno vprašanje je tako: ali lahko kar koli nastane ali obstaja zunaj moje zavesti? Moj zaključek je bil na prvi pogled presenetljiv: tudi če bi nastalo, jaz za to ne bi mogel vedeti; v obeh primerih so posledice enake.
Zgornja ugotovitev je v meni povzročila pomemben premik: preusmerila je pozornost z zunanjega sveta v notranjost, k meni samemu. Misel, da je resničen in pomemben predvsem zunanji svet, v katerem se gibljem in živim v skladu z zunanjimi danostmi, ni bila prava!
Najpomembnejši sem jaz sam, kajti jaz sem tisti opazovalec, ki v svoji zavesti doživlja svet kot izraz nekih notranjih procesov, ki mi zdaj še niso povsem razumljivi.
Moj odnos do sveta se je s tem občutno spremenil. Nič več nisem žrtev številnih zunanjih okoliščin, na katere nimam vpliva, temveč sem morda žrtev nekakšnih notranjih okoliščin, ki jih še ne razumem. Kar vem, je to, da nanje (še) nimam zaželenega zavestnega vpliva, a jasno mi je, da je vse skupaj povezano z mojimi mislimi, prepričanji in občutki.
Ko bom razumel mehanizme v svoji zavesti, bom torej na konju!"
