Sporočiti komu? Saj recimo, tudi če sebe obravnavam, komu jaz "sporočam" da se zavedam?* A ni tako, da pravzaprav sam sebi? Da gre pravzaprav vedno za (samo)zavedanje.bargo napisal/-a:Ali lahko struktura zmeraj sporoči, da je pri zavesti ? Če ne more sporočiti, ali to pomeni, da je v stanju ni-zavesti ?
*zamisli si primer, ko bi bil zgolj en človek na Zemlji, komu bi on sporočal, da je pri zavesti, no saj ni mus, da gre za človeka, katera koli struktura, ki bi bila edina
Dobro vprašanje. Tu si nisem povsem na jasnem, bi moral malce pogledati, kaj se dogaja neposredno po spočetju in pa kak teden, mesec po spočetju. Zanima me namreč, kdaj lahko začnemo govoriti o samostojni strukturi (meni). Drugače pa primer stanja 0 bi bila klinična smrt, vsekakor pa smrt. Definitvno je takoj po smrti struktura še vedno praktično ista - če odmislimo atom dva, ki odfrčita tu pa tam - je pa tudi definitivno, da pri tej strukturi ne moremo več govoriti o zavesti.Očitno je, da si ti sedaj pri zavesti. Ali si že kdaj bil v stanju ni-zavesti ? Ali je to mogoče sploh odgovoriti na to vprašanje ?
Agata, je enkrat načela temo v povezavi Platonova votlina in holografski princip. Takrat sem jo malce pobaral, naj ona pove kje vidi povezavo. Ne vem zakaj ni odgovorila, saj sploh ni napisala ničesar neumnega. Platonova votlina, med drugim, namreč govori tudi o "posmrtnem življenju" ... Holografski princip, pa vsaj pri meni, že sam pojem življenje postavlja v dokaj čuden "položaj", položaj, kjer lahko celo zaključimo, da se na nek način materija, ki se je "zgostila" iz določenega števila osnovnih delcev, kateri so pred nastankom le te bivali/frčali (nekateri) tudi prosto okoli in ki je sicer ohranjala bolj kot ne podobno strukturo določen čas - in ne povsem podobno/enako sestavo - se po trenutku, kateremu mi rečemo smrt, "razgosti" zopet v neko določeno število osnovnih delcev, med katerimi neki (po dolgem času vsi) prosto bivajo/frčijo naokoli. Sprašujem se, kdo, kdaj, kje, kako sem bil jaz. Če sem že bil kadar koli jaz, zakaj naj bi s smrtjo to prenehal biti? Ali ni bolj logično, da jaz pravzaprav nikoli nisem bil jaz?
Če na stvar gledamo na takšen način potem lahko rečemo, da imamo neko stanje: prosti delci 0 ... "zgoščena" struktura 1,1,1, ...,1 ... prosti delci 0.
Ampak to je moj pogled, katerega nikakor ne vsiljujem nikomur in katerega lahko z lahkoto zavržem v trenutku, ko bom slišal boljšo razlago.