bargo napisal/-a: ↑26.7.2016 19:31
vojko napisal/-a:Bargo je napisal:
Napredujemo po eksponencialni krivulji. Vsako leto se količina podatkov, ki so na razpolago, podvoji.
Krivuljo si lahko narišeš kakšno želiš samo glej, da boš zmogel njen vzpon, torej, da te podatki ne utopijo. Realno je seveda tako, da odloča vsebina podatkov in ne statistika o podatkih.
Bargo: Od kod sedaj dve ravni kompleksnosti? Pa ja nisi imel v mislil prof. Turok-a.?
Nitka iz Čudeži in znanost.
Vojko: Ne, mislil sem na nivoje kompleksnosti: fizika, kemija, biologija, civilizacija. Nobene višje ni mogoče brez ostanka razložiti z njenimi zakoni.
Bargo: Aja, pojav zavesti, pojav samo zavedanja, si umestil nekje med biologijo in civilizacijo, a ne?
Vojko: Umetnikov prikaz vidnega vesolja pa je navdihujoč, le da ni v merilu. Naš sončni sistem bi moral biti v tem merilu manjši od atoma.
Bargo: Naši možgani so uspeli prepoznati vso mogoče okolje in ga naslikati v krog, črni krog in ti praviš, da je to posledica naključji in selekcije.
Bargo: Saj, ker v nekaj moraš verjeti, če tudi je to kup peska.
Vojko: Ironija ni na mestu. Verjeti moraš naravnim zakonom in matematiki.
Bargo: Ne, za božjo voljo Vojko, matematiki ni potrebno verjeti, če pa že verjameš, ker pač v nekaj moraš verjeti, mislim, da ni neke razlike, vera je itak vera.
Bargo:
Torej, pod tvojim klobukom se skriva struktura, ki je 10.000 krat "večja" kot tisti kup peska ki pred teboj predstavlja galaksijo in te tako fascinira, vendar, pazi sedaj, ta struktura pod tvojim klobukom DELUJE tako čudovito, da je ravno ona poskrbela za model, model peska, ki naj predstavlja galaksijo in sicer zato, da je fascinirala sama SEBE.
Vojko: Prvič, jaz ne nosim klobuka. Ostalo je sicer res, če pri tebi upoštevamo, da gre za pesniško svobodo, ki jo omogoča
licentia poetica ... V nas se Vesolje zaveda samo sebe.
Bargo: No, mogoče bi moral nositi neko pokrivalo, recimo, priporočam
Sombrero ob tem močnem Soncu.
Bargo:
Torej, zrnca peska, kot prispodoba za nevrone in sinapse, se tako zlagajo zaradi naključnih mutacij nad katero deluje selekcija/izbira katero od teh naključnih mutacij bo uporabljena in katera ne, pri čemer ne obstaja nek vnaprej določen cilj, kvečjemu naj bi šlo samo za ohranjanje strukture (kljubovanje entropiji), te prav razumem?
Vojko: Prav razumeš.
Bargo: Dobro, torej je še kar nekaj evolucijskih korakov potrebnih, saj vsaka vidna struktura razpade, a ne?
Bargo: To, da si se pojavil TI naključno tukaj, na Zemlji, bo že moralo držati, ker drugače si z namenom TUKAJ, kar pa sam ne verjameš, a ne ?
Vojko: Drži.
Bargo: Lepo.
Bargo: Kje je ta tukaj ne veš, niti KAKO in od kod si se pojavil, veš lahko samo KAKO si rastel.
Vojko: O tem pa precej vem ...
Bargo: O čem veš precej?
Bargo:
Aja, kako pa je s slabimi rešitvami, si evoLucija "zapomni" tudi te, ker če si jih ne, ji "spomin" ni v pomoč, zmeraj bi namreč na novo kreirala slabo, a ne?
Vojko: Ja.
Bargo: Na podlagi česa pa bitje/struktura izbira iz svojega arzenala potencialnih možnosti?
Bargo: Postavi se tudi vprašanje ali je nekaj kar včasih še ni bilo delujoče (neka mutacija, ki je zavržena), ker ni bilo zadostnih pogojev za delovanje, danes delujoča, ker so se pač medtem zgodili še zadostni pogoji.
Vojko: To je bistvo prilagajanja okolju.
Bargo: Če kaj, je to prilagajanje na zalogo, a ne?
Bargo: Drugače povedano, čeprav so vse črke abecede že zdavnaj znane imamo pred seboj poved, ki je ne razumemo ali napačno razumemo, kar lahko pomeni, da pomen povedi (še) ni znan in jo zato tretiramo kot besedno solato.
Vojko: Začenjamo jacljajoče brati prve besede, mukoma sestavljamo prve stavke. Do
Vojne in miru pa je že daleč ...
Bargo: Čakaj sedaj, kam si pa šel.
Pa ja ne misliš, da so odgovori že tukaj in sedaj?