Problemi je napisal:
Sicer vem kaj želiš reči, amapok te Deleuzove besede so daleč od definicije filozofije. Priporočam ti v branje njegovo in Guattarijevo knjigo: "G. Deleuze, F. Guattari, Kaj je filozofija? Gre za celo knjigo dveh vrhunskih filozofov, pa še ne dobimo neko celostno, dokončno definicijo filozofije.
Ni bil moj namen podati precizno in ekstenzivno definicijo filozofije. Hvala za priporočeno literaturo!
To imaš povsem prav. Filozofija, vendar bom tu malce bolj natančen, ker zgoraj opišeš nekaj, kar recimo rešuje tudi politična ekonomija (konec koncev Marx), politika pa je tudi filozofska disciplina (praktična filozofija), no kakor koli ... strinjam se stabo, da filozofija ne rešuje problemov, v kjmontekstu kot to slikovito nekje opiše Žižek, da v primeru, da bi proti Zemlji letel nek objekt, ki bi lahko povzročil pravo katastrofo, da bi bilo napačno o rešitvi tega spraševati filozofe in da bi bilo smiselno se glede tega vprašanja obrniti recimo na fizike. N aistemn mestu Žižek tudi pove meni zelo dobro "definicijo" filozofije in sicer, da le ta ne ponuja odgovorov, temveč zastavlja prava (pravilna) vprašanja. Torej, da "glavna" naloga filozofije tiči v pravilnem zastvaljanju vprašanj oziroma postavljanju vprašanj na prave probleme. Naj podam primer, ki sem se ga v tem trenutku spomnil, tako da ni nujno, da bo dober, in je ravno iz politike, torej, po meni ni vprašanje ali je ali ni JJ koruptiven ali pa ali so politiki koruptivne barabe, temveč ali ekonomski (neo)liberlani sistem generira korupcijo?
S povedanim se strinjam.
Filozofija (in filozofi) svet samo razlaga (in postavljajo relevantna vprašanja), nima pa potenc, da ga spreminja. Žižekov primer zadene bistvo.
Tudi metafora z JJ je ustrezna. Vedno sem trdil (v nekem drugem kontekstu eksplicitno!), da se ljudje v povprečju obnašajo racionalno. Racionalno obnašanje pa pomeni uporabo mini-maks metode, ki sem jo tudi že omenjal: s čim manj truda in sploh inputa doseči kar največje zadovoljstvo, zadovoljitev svojih potreb, skratka – maksimirati output. Če ti sistem (v najširšem smislu) dovoljuje, da nekaznovano (ne mislim samo na kazenski pregon!) kradeš, prejemaš/daješ podkupnino, si prisvajaš sredstva brez dela na nepošten način – potem bodo to ljudje počeli. Sčasoma to postane standard obnašanja. Erozija zaupanja v državo in politiko je kot rak – ko napade telo morale in etike, nezadržno napreduje in ga je izredno težko zaustaviti. Tisti, ki ni oportunist in/ali utilitarist, je kmalu stigmatiziran kot butasti idealist, »loser«, človek, ki se ne zna obnašati in se ne znajde v okolju. To je
circulus vitiosus, iz katerega se je zelo težko izviti, kar lahko gledamo vsak dan na TV.
Ali misliš, da je naša oziroma človekova pozicija lahko povsem materialistična (seveda v ontološkem smislu) in se lahko v celotu izognemo idealizmu?
Ne, a še vedno velja:
primum vivere, deinde philosophari!
Ja sprašuješ se po nekaj več: "Ali je v razmerju obsega kroga do njegovega polmera, ki ga izraža pi kaj več kot le naključno brezdimenzionalno število 3,14". (Vsak) materialist realist ti bo rekel, nič več, gre pač za razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom. Nič več in nič manj. Da ne bo pomote, vojko, meni so tvoja vprašanja povsem legitimna in sam smatram, da je prav da se ljudje sprašujemo tudi po čez, po meta fizilkalni realnosti. Seveda razmislek mora biti smiselen in v okviru dognanj znanosti, drugače pa seveda ...
Ne bi se strinjal, da bi »(Vsak) materialist realist rekel, nič več, gre pač za razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom. Nič več in nič manj.« Navedel ti bom vsem dobro poznani primer namesto argumenta. Pred Einsteinovo PTR je veljalo, da se hitrosti seštevajo: v1+v2= v3, pri čemer je bila v3 vedno vsota v1 in v2. »/…gre pač za seštevek hitrosti v skladu z Newtonovo mehaniko, ki je veljala že 300 let. Nič več in nič manj.« Nato pa je prišel patentni uradnik iz Berna in rekel:«Ne, ne drži! v1+c=c!«, ne glede na velikost v1.
Ali pa primer iz STR! Zakaj bi bila inercialna in gravitacijska masa enaki? Zakaj ne moremo ločiti pospeševanja navzgor, ki ga čutimo v zaprtem dvigalu od gravitacijskega pospeška?
Einsteinov genij je videl v tem »nekaj več« kot ostali. Mislim, da to ni metafizika. To je spraševanje po nečem, kar še ne vemo; lahko se to naše spraševanje po šifri, podpisu civilizacije tipa 3 v stringih transcendentalnega števila π daleč, daleč od decimalne vejice (oktobra 2011 so izračunali številke do 10 bilijonov, se pravi 10* 13 cifer. Do Saganove predpostavke je torej že sedem velikostnih razredov – 10*20!) izkaže za neutemeljeno, lahko pa…
)
To preprosto ni res! Že v linku, ki si ga sam citiral, je za besedami: »Število je matematična konstanta…/« (ostalo je tvoj dodatek) naslednji podatek:
»
V neevklidski geometriji, geometriji na neravni površini, se razmerja dimenzij kroga določajo drugače. Na krogli je razmerje med obsegom in polmerom kroga manjše od π, na sedlu pa večje.« Kaj šele v črni luknji!
Sedaj se mi dozdeva, da vem, zakaj fiziki nosijo kulice in flomastre v žepu ! 
Nikoli ne veš, kdaj boš imel priložnost risati v črni lukni !
Te mi moj maček polovi, kot za šalo ! Se spomniš, tisti, ki z mana debatira o času in prostoru ? 
Izgleda, da so že tukaj. 