Atom malo drugače

[bianko]

Ali je možno, da atom ni točkast, kot si ga predstavljamo (vsaj jaz si takega predstavljam) ampak bi npr. bil struna, ki v kombinaciji (reakcijami) z drugimi tvori prostor-čas. Tako bi npr. močna zavita koncentracija teh atomov-strun tvorila supermasivno črno luknjo v središču galaksij, katera se zaradi svoje gostote ne more spreminjati, okolica pa je redkejša in ima možnost tvoriti različne oblike (zvezde, planeti, življenje).

[Roman]

Atom seveda ni točkast, niti niso točkasti njegovi sestavni deli. Ampak v teoriji, pri kateri drobec milimetra ne vpliva pomembno na izid računanja, lahko vzamemo atom kot točkasto telo. Vsekakor pa ima nekaj atomov tako majhno maso, da jih gravitacija niti približno ne more spasirati v črno luknjo.

[Aniviller]

Jasno je da atom ni tockast. Obstajajo pa razlicne teorije o mikrostrukturi prostora, nobena se ni ovrzena. Ena od njih je tudi teorija strun oz. superstrun (dodanih nekaj idej o supersimetriji). Na kvarkadabri je o tem v clankih ze veliko napisanega. Malo poglej v "clanki na portalu". Drugace je pa klasicna kvantnomehanska definicija kar v redu. Dejansko pac ne ves kje se atom nahaja, teorija pa samo pove da dejansko se sam atom ne ve kje je. Enako velja za vecino njegovih lastnosti.

[bianko]

V glavnem se mi zdi, da večina na veliki pok gleda kot rojstvo točkastega atomskega vesolja, katerega atomi se premikajo navzven in s tem tvorijo čas.

[Roman]

Sploh ne, prapok naj bi se začel s čisto energijo, masni delci, iz katerih nastanejo atomi, naj bi nastali veliko kasneje, ko se je vesolje že dovoj ohladilo.

[shrink]

Drugace je pa klasicna kvantnomehanska definicija kar v redu. Dejansko pac ne ves kje se atom nahaja, teorija pa samo pove da dejansko se sam atom ne ve kje je. Enako velja za vecino njegovih lastnosti.

Stanje atoma je res kvantizirano, vendar je njegova lega v določenih primerih (npr. v urejenih strukturah kot so kristali) povsem določljiva(vsaj statistično). Nenazadnje se v metalografiji (področju metalurgije) določa razdaljo med atomi v posameznih zlitinah, ki je eden od temeljnih parametrov za kvalitativni (pa tudi kvantitativni) opis strukture zlitine.

P.S. Po drugi strani pa je res, da v kristalnih rešetkah atomi nihajo in da bi mirovali zgolj pri absolutni ničli.

[bianko]

Sploh ne, prapok naj bi se začel s čisto energijo, masni delci, iz katerih nastanejo atomi, naj bi nastali veliko kasneje, ko se je vesolje že dovoj ohladilo.

Iz tega stavka bi sklepal, da je v sredini energija, ki se ven iz centra počasi spreminja v materijo oz. atome, ker imajo atomi šele tam možnost obstoja. Ali obratno bolj, ko se atom približuje centru(velikemu poku) bolj je jasno, da se mora spremeniti, če hoče izvirati iz centra.

[GJ]

Sploh ne, prapok naj bi se začel s čisto energijo, masni delci, iz katerih nastanejo atomi, naj bi nastali veliko kasneje, ko se je vesolje že dovoj ohladilo.

To pa tudi mene zanima.
Kaj je to čista energija?
In seveda, katere oblike čiste energije poznamo?
In kaj (zakaj) je to nečista energija?

Lep večer želim...

[Roman]

Ali obratno bolj, ko se atom približuje centru(velikemu poku) bolj je jasno, da se mora spremeniti, če hoče izvirati iz centra.

Tega pa ne razumem.

Kaj je to čista energija? In seveda, katere oblike čiste energije poznamo? In kaj (zakaj) je to nečista energija?

Čista energija je (vsaj jaz tako razumem) energija brez mase. Najbrž je elektromagnetno valovanje edina taka energija. Vse druge, vključno z notranjo, so torej "nečiste". Sicer pa danes izgleda, da vsa energija izvira iz mase, tako da bi prej lahko dejal, da je vse masa, kakor pa (kakor mnogi trdijo), da je po E=mc2; vse energija.

[bianko]

Hotel sem povedati, da obstaja meja od kje naprej lahko obstajajo atomi-strune, ker prej ni prostora za materialne delce. Seveda, če si veliki pok-center predstavljamo kot krog-krogla , ki se širi od noter navzven.

[GJ]

Kaj je to čista energija? In seveda, katere oblike čiste energije poznamo? In kaj (zakaj) je to nečista energija?

Čista energija je (vsaj jaz tako razumem) energija brez mase. Najbrž je elektromagnetno valovanje edina taka energija.

Eee.. Na to sem hotel zgolj opozoriti...
Teorija velikega poka namreč pravi, da so se masni delci začeli razvijati v dobi GUT, torej med 10 na -43 in 10 na -35 sekunde po velikem poku. Kar pa po moji laični logiki pomeni, da je bilo naše vesolje takrat črna luknja in seveda tudi še kar nakaj časa po tem. Nikjer pa nisem zasledil kako je vsa ta energija ušla tej strašni gravitaciji.

Lep večer želim..

[Roman]

...ker prej ni prostora za materialne delce.

Ne bi rekel, da ni prostora, drugih pogojev ni. Tako kot se v ekonom loncu voda pretvori v paro, pa ne zato, ker ne bi bilo prostora za vodo.

Kar pa po moji laični logiki pomeni, da je bilo naše vesolje takrat črna luknja.

Po moji laični logiki pa temu ni tako. Ni se namreč vsa energija naenkrat pretvorila v maso oziroma je širjenje in ohlajanje bilo tako hitro, da temu gravitacija nastajajoče mase ni bila kos.

[GJ]

Kar pa po moji laični logiki pomeni, da je bilo naše vesolje takrat črna luknja.

Po moji laični logiki pa temu ni tako. Ni se namreč vsa energija naenkrat pretvorila v maso oziroma je širjenje in ohlajanje bilo tako hitro, da temu gravitacija nastajajoče mase ni bila kos.

Morda, vendar če pogledaš maso naše galaksije, se računi ne izidejo.
Za boljšo predstavo, v času 1ms po velikem poku torej v dobi delcev je bilo vesolje:
- veliko 300 kilometrov.
- 4640 krat manjše od našega Sonca.
- Masa galaksije pa naj bi bila 10 na 12 Sonc oziroma 1000000000000 mas Sonc
- V kologramih 2 * 10 na 43 kg oziroma. 20000000000000000000000000000000000000000000 kg.

Ubežna hitrost mase tako nastalega vesolja je veliko večja od svetlobne. Kar pomeni, da bi moralo biti naša galaksija črna luknja.

hmm..

Lep dan želim..

[Roman]

torej v dobi delcev

Misliš masnih decev? Ampak podatek, ki ga pogrešam, pa je, kolikšna je bila takrat masa 300 kilometerskega vesolja.

Ubežna hitrost mase tako nastalega vesolja je veliko večja od svetlobne. Kar pomeni, da bi moralo biti naša galaksija črna luknja.

Pa ni. Kaj zdaj? Tem slabše za dejstva?

[GJ]

Misliš masnih decev? Ampak podatek, ki ga pogrešam, pa je, kolikšna je bila takrat masa 300 kilometerskega vesolja.

Če so se že takrat razvili masni delci, je bila masa verjetno precej blizu končni masi naše galaksije.

Ubežna hitrost mase tako nastalega vesolja je veliko večja od svetlobne. Kar pomeni, da bi moralo biti naša galaksija črna luknja.

Pa ni. Kaj zdaj? Tem slabše za dejstva?

Tem slabše za dejstva?
Res je in ravno zato razmišljam o tem, ker se mi dejstva niti slučajno ne ujemajo!

Lep dan želim..