teleportacija

[jsz]

jah poglej npr. kasen je biu 1 racunalnik in kaksen je zdaj, pa je samo okoli 50 let minilo. Ter Moorou zakon, al keri je ze, o procesorski moci... samo princip je treba izumiti, ostalo se bo potem razvijalo s svetlobno hitrostjo.

Vendar vseeno nemoreš primerjat razvoja računalnikov z razvojem 'človeku prijazne' teleportacije, ki se še sploh ni zgodila in se mogoče sploh nikoli nebo.

[alexa-lol]

Teleportirali so 1 atom ali foton....

Saj 1. racunalnik tudi ni bil pentium Dual Core....
Danes teleportirajo foton, jutri atom, cez 1 teden molekulo...(karikiram)

Samo princip je treba izumiti

PS Nikoli ne reci nikoli. Da vincija so meli tud za mal cudnega( pomoje )pred 500 leti ,ko je risal svoje stvaritve. Galileo...enako, njega so celo zazgali, ter pred 150-200 leti so mislili da samo ptici lahko letijo...

[Jurij]

sam men se zdi kr precej razlike med teleportacijo fotona al pa teleportacijo atoma. foton je brez mase in jim je pomoje zato uspel.

[matemusic]

pri protonih, atomih, imam občutek da se lahko zečo hitronaredi napaka. da se niso kaj zmotili in sploh niso teleportirali.
Žeres daopazujejo in vse, samo še kar delajo napake.

[theodor]

A bi mi lahko od vas razložu kaj več o teleportaciji, o tem kako bi se lahko uporabljala, kakšne so možnosti za uporabo v vesoljski tehniki itd.

S teleportacijo ne izgubljaj časa. To je tema za pisce znanstvene fantastike.

Moram te razočarati.

Leta 2004 so poročali o uspešno izvedeni teleportaciji kvantnega stanja "ujetega" atoma na drug atom oddaljen 8 mikronov:

http://www.physlink.com/News/061704Atom ... tation.cfm

Teleportacija le ni torej čista ZF, pojavi pa se vprašanje, ali bo možno kvantne lastnosti prenašati tudi pri sistemih, ki so bolj kompleksni od enega samcatega atoma in tako "prenašati" objekte. Seveda je treba poudariti, da se na takšen način ne bi prenašalo objektov v pravem pomenu besede, temveč bi se na ponoru ustvarjalo zgolj popolne kopije. Na ponoru bi torej imeli "surovine", kvantna teleportacija pa bi nudila "recept", kako ustvariti kopijo. V teoriji bi zadeva delovala, v praksi pa bi se pojavili problemi glede pridobivanja in prenosa velikih količin podatkov in seveda glede tega, koliko časa bi trajal proces "skeniranja" originala in "izdelave" kopije.

Spoštovani moderator!

Če mislite Vi in tisti, ki so teleportirali kvantne lastnosti fotona na atomskem velikostnem nivoju iz ene na drugo pozicijo in to imenujejo kvantna teleportacija, tako operacijo tudi sam sprejemam in jo, kar se mene tiče, lahko imenujete kvantna teleportacijo. Na tako obliko teleportacije nimam nobenega komentarja.
Rade volje Vam priznam, da sem se s kvantno dinamiko prenehal ukvarjati že pred nekaj leti. Naneslo je pač tako, da sem se zaradi lastne radovednosti pričel ukvarjati z klasično mehanskimi in klasično elektro dinamičnimi zgradbami posameznih atomov, ker preprosto nisem verjel v zgradbe atomov, ki so opisane s kvantno mehaniko. Štiri leta sem z dovoljenjem takratnega ministrstva za znanost in tehnologijo opravljal delo zasebnega raziskovalca. Sam sicer razumem teleportacijo kot neko nedoločeno obliko teoretično možne dinamike vesoljskega plovila na vesoljskem velikostnem nivoju, zato sem tudi pisal na forum. O tele-portiranju na vesoljskem velikostnem nivoju na katerega je mislil in o katerem je spraševal »IZI« na forumu pa bi rad dal nekoliko daljši komentar. Moderatorja pa prosim, da se tudi sam drži teme, ki je bila zastavljena z vprašanjem »IZI«-ja. Kvantna teleportacija na atomskem velikostnem nivoju pač ne more imeti nič skupnega s teleportacijo na vesoljskem velikostnem nivoju.

Odgovor za IZI-ja

Res je, da je o vesoljskih plovilih izven zemeljskega izvora, ki prihajajo k nam (o tem ni nobenega dvoma), mnogo predvsem dezinformacij, ki so prikrito organizirano sproducirane z namenom da se ljudi, ki o svojem opažanju govorijo osmeši ali celo pritakne oznako psihične nezanesljivosti. To so dezinformacije najbolj podle vrste. Tisti, ki producirajo take dezinformacije se ne spuščajo v vsebino in ne analizirajo resno opažanj vesoljskih plovil, temveč raziskujejo psihično verodostojnost očividcev. To je tudi razlog, da fiziki niti resno niti permanentno ne proučujejo opažanj vesoljskih plovil. Kdo stoji za tem? Tiste oblastne strukture, oziroma vladne službe tistih držav na našem planetu, ki stvari poznajo in ne želijo, da bi tehnološke rešitve vesoljskih plovil bile razkrite. Zakaj? Preprosto zato, ker bi tehnološke rešitve vesoljskih plovil sprožile na našem planetu velike družbene, ekonomske in znanstvene spremembe, ki bi ogrozile pozicije naštetih obstoječih oblastnih struktur. Ne gre torej za to, da bi vesoljski prišleki kolonizirali naš planet sebi v prid ali še kaj hujšega počeli z nami. Vedeti moramo da civilizacija, ki se je razvila tehnološko tako visoki da lahko prihaja k nam, da je morala premagati vse svoje barbarske razvojne faze, če je hotela doseči razvojno stopnjo na kateri je zdaj. To je tudi zagotovilo, da nam vesoljski obiskovalci nočejo nič slabega in da se tudi ne vmešavajo v naš naravni razvoj.
Sam sem proučeval »NLP«-je pred 30 leti skozi obdobje šestih let. Že takrat je bilo precej knjig na to temu. Sčasoma sem znal ločiti »zrna od plevela«. Moja temeljna ugotovitev je bila in je še danes, da so tuja vesoljska plovila ne potujejo skozi prostor od svojega izhodiščnega planeta do npr. našega planeta, ampak na nek drugačen nam neznan način, ki bi ga na nek način lahko imenovali teleportacija (trenuten prenos vesoljskega plovila).
Vsakogar seveda zanima pogon vesoljskih plovil izven zemeljskega izvora. S strani fizikov je opisanih je kar nekaj teoretično možnih pogonov. O teh ne bi govoril, ker si lahko vsakdo sam najde vse tozadevne informacije na internetu, tako od posameznikov kot od NASA, ESA in drugih. Skupna značilnost vseh predlaganih pogonov je, da so to neki futuristični spekulativni pogoni, ki naj bi omogočili velike potovalne hitrosti vesoljskih plovil. Skratka, futuristične tehnologije temeljijo na potisnih motorjih, ki naj bi močno povečali potovalne hitrosti plovil. Če se zavedamo kakšne so vesoljske razsežnosti, potem lahko ugotovimo, da so to jalova prizadevanja. Primer: če bi potovali z najnovejšim vesoljskim plovilom NASE, k naši najbližji zvezdi Alfa Centaura, bi porabili 80.000 let (osemdesettisoč let). Svetloba potrebuje za to pot 4,5 let. Torej, če bi NASINO vesoljsko plovilo imelo svetlobno potovalno hitrost, bi za eno smer potrebovalo 4,5 let. Po najbolj optimističnih futurističnih napovedih pa bi v prihodnosti lahko naša vesoljska plovila dosegla 5% svetlobne hitrosti. Obstoječi pogonski načini torej tudi v prihodnosti, pa naj bodo izboljšave še tako dobre, ne bodo imeli praktične vrednosti za resnična vesoljska potovanja. Domnevam, da bodo uporabni za potovanje na naš naraven satelit Luno in modra tudi na planete našega osončja, dlje pa nikakor ne zaradi ogromnih razdalj. Obstoječi vesoljski programi se po mojem mnenju razvijajo zato, da se bo v prihodnosti lahko izkoriščalo navedena nebesna telesa. Vojaška uporaba raketnega pogona pa je tako in tako vsem znana.
Teoretični možni pogoni, bi lahko bili tudi tako imenovani različni »WARP« pogoni, pa neka tunelska bližnjica, ki bi povezovala dve oddaljeni točki v vesolju, ki jo fiziki imenujejo »črvina«, pa Einstein-Rosenov most, pa »črne luknje«. Še ena teoretično možnost nakazuje tako imenovana singularnost oziroma Schwarzschildov radij. Vse te teoretične možnosti so opisane tako, da iz njih zaradi močnega gravitacijskega polja ni izhoda in bi bile, tudi če bi bile izvedljive, neuporabne za vesoljska potovanja, ali pa zahteva neko posebno obliko materije. Nekatere od teh možnosti so povezane s splošno teorijo relativnosti oziroma uporabo močnega gravitacijskega polja in nimajo nič skupnega z prej omenjeno potisno silo raketnih motorjev.

Vseobsegajoče in povsod prisotno polje je gravitacijsko polje. Vsako nebesno telo je izvor svojega lokalnega gravitacijskega polja, ki ima glede na vseobsegajoče polje precejšnjo jakost. Vsakemu lokalnemu gravitacijskemu polju, ki izvora iz npr. vsakega naseljenega planeta je inherenten prostor. Premalo se zavedamo da živimo v lastnem naravnem gravitacijskem polju in v prostoru, ki je temu polju inherenten. Razsežnost prostora in teles je sorazmerna z jakostjo naravnega gravitacijskega polja. To pomeni, da naravno gravitacijsko polje s svojo jakostjo sočasno določa razsežnost prostora in razsežnost teles. Jakost našega gravitacijskega polja je specifična, zato je specifična tudi razsežnost našega prostora in razsežnost teles v njem. Prav tako je specifična jakost naravnih gravitacijskih polj drugih npr. naseljenih planetov. Razsežnost prostorov in teles različnih naseljenih planetov je različna in je medsebojno relativna. Na tem mestu lahko govorimo o notranji in zunanji razsežnosti našega ali katerega koli drugega lokalnega vesolja, ki je vezano na naravno gravitacijsko polje naseljenega planeta, vendar ta forum ni namenjen temu pojasnjevanju.

Lokalno umetno gravitacijsko polje variabilne jakosti je mogoče uporabiti kot »pogonsko« silo za vesoljska plovila. Mnenja sem, da tudi izven zemeljska plovila, ki obiskujejo naš planet proizvajajo lastno, to je lokalno umetno gravitacijsko polje variabilne jakosto, za »pogon« svojih plovil. Dopuščam možnost, da obstoja več način proizvajanja tega polja. Sam poznam en sam način, ki ga želim tukaj na najkrajši možni način opisati.

Vsi vemo, da izvira gravitacijsko polje iz materije. Ker je vsa masa zbrana v jedrih atomov, je prepričanje fizikov da izvira gravitacijsko polje iz jeder atomov. Zanimivo pa je, da sicer govorijo le o jaki in šibki jedrski sili, ločeno o gravitacijski sili in ločeno o elektromagnetni sili. Fiziki pri izvoru gravitacijskega polja niso najbolj prepričljivi, prav tako kot niso povsem prepričljivi pri kvantnem opisu zgradbe atomov.

Sam sem odkril klasično mehansko zgradbo in klasično elektro dinamičlno strukturo atomov za prvih 18 atomov. Klasično mehanske zgradbe atomov sem uporabil kot konstrukcijsko osnovo za konstrukcijo krogelnih elektromagnetnih generatorjev. Krogelni elektromagnetni generatorji pa proizvajajo z magnetno indukcijo, v svoji krogelni notranjosti električne valove, ki imajo posebno valovno obliko in posebno strukturo, ki jih v makro razsežnosti ne najdemo. Ti valovi so po mojem trdnem prepričanju izvor umetnega gravitacijskega polja. Kvantna elektro dinamika jih sicer pozna in jih opisuje na sebi lasten kvantno mehanski način brez mehanske determiniranosti in kavzalnosti. Imenuje jih valovna funkcija elektrona, torej to pomeni, da en sam negativen električen delec, ki ga kvantna mehanika imenuje elektron, začrtuje s svojo dinamiki brez mehanske determiniranosti in kavzalnost svojo valovno funkcijo. Pri svojem odkritju dokazujem, da je krožno in s celim valovnim številom zaključena valovna ravnina, ki se razteza od jedra atoma do krogelne površine atoma, ki jo začrtujejo številni električni naboji, ki imajo naraščajoče mase od jedra proti krogelni površini, struktura elektrona. Razume se da je v atomu lahko več elektronov, torej več takih valovnih ravnin, ki prehajajo druga skozi drugo in pri tem ni interferenčnih motenj. Skratka elektron v klasično mehanski zgradbo atomov je popolnoma drugačen kot so opisani s kvantno mehaniko. Posledično imajo tudi atomi kot celota nekoliko drugačno zgradbo. Elektroni-valovne ravnine (ko je atom v vzbujenem energijskem stanju se te ravnine sučejo v smeri ali nasprotni smeri menjavajoče okoli več središčnih osi, kar kvantna mehanika opredeljuje kot spin elektrona) so izvor gravitacijskega polja. Z gostoto električnih nabojev v strukturah valovnih ravnin, ki jo uravnavamo z vrtilno pogonsko frekvenco elektromagnetnega generatorja, uravnavamo jakost gravitacijskega polja.

Kdor hoče proizvajati lokalno umetno gravitacijsko polje mora poznati klasično mehansko zgradbo atomov in klasično elektrodinamično strukturo elektronov. Takega znanja pa, žal, kvantna mehanika in kvantna elektro dinamika ne dajeta. Eden redkih fizikov, ki je trdil in vztrajal, da je kvantna zgradba atomov neadekvatna in nepopolna, je bil Albert Einstein. Kvantnih zgradb atomov ni mogoče zgraditi v klasično mehanski obliki in jih poljubno povečati. Tehnologija, ki sem jo odkril je nasprotje nano tehnologije, ker lahko zgradimo mehanske konstrukcije, poljubne makro velikosti, ki proizvajajo energije, ki jih imajo posamezni atomi. Kakšni bi bili učinki-razen opisanega umetnega gravitacijskega polja-ne vem. Vsekakor pa gre za nove učinke z nemi neznano praktično uporabnostjo.

Naraščajočo in potem pojemajočo jakost lokalnega umetnega gravitacijskega polja pa kot pogonsko silo razumemo le, če razumemo kako učinkuje naraščajoča in potem pojemajoča jakost tega polja na prostor in telesa (vesoljsko plovilo). Konstantna jakost naravnega gravitacijskega polja učinkuje na prostor in telesa drugače kot variabilna jakost lokalnega umetnega gravitacijskega polja. Ob tem pa moramo upoštevati tudi, da ima prostor eno samo realno fizikalno lastnost: razsežnost. Razsežnosti prostora pa nikakor ne moremo zvijati, upogibati ipd. Razsežnost lahko le zmanjšujemo ali zmanjšano povečujemo. Trditev, da si zvijanja prostora je moramo miselno predstavljati ampak ga lahko le matematično opišemo, je neresna.

Razumevanje variabilne jakosti umetnega lokalnega gravitacijskega polja kot pogonske sile zahteva vedenje kako je razsežnost lokalnega prostora različna za notranjega opazovalca v lokalnem gravitacijskem polje in zunanjega opazovalca npr. v naravnem gravitacijskem polju našega planeta. To razlikovanje nas pripelje do ugotovitve, da je singularnost (Schwarzschildov radij=0) realen le za zunanjega opazovalca. Notranji opazovalec v vesoljskem plovilu pri naraščanju jakosti svojega lokalnega umetnega gravitacijskega polja sprememb v razsežnosti svojega prostora ne opazi, niti je ne more z meritvijo razdalj med telesi v vesoljskem plovilu dokazati. Ker deluje naraščajoče gravitacijsko polje tudi skozi materijo, deluje tudi na prostor oziroma razdalje med sub atomskimi delci vesoljskega plovila , na razdalje znotraj teh delcev itd. S tem pa se krči in razteza tudi vesoljsko plovilo in sicer sorazmerno in sočasno z notranjim prostorom. Prav zaradi sočasnega in sorazmernega krčenja ali raztezanja notranjega prostorain vesoljskega plovila, tega notranji opazovalec v vesoljskem plovilu ne more opaziti niti z meritvijo dokazati. To je bistvo relativnosti prostora. Seveda je treba upoštevati, da je tudi naše naravno gravitacijsko polje lokalno polje gledano z vesoljskega velikostnega nivoja, in da ima naše gravitacijsko polje svojo specifično jakost, ki je seveda konstantna. Sorazmerno tej konstantni jakosti ima prostor, ki je inherenten našemu gravitacijskemu polju specifično razsežnost, ki je relativna glede na specifične razsežnosti, drugih prostorov, ki so inherentni drugim naravnim gravitacijskim poljem drugih nebesnih teles.

Zunanji opazovalec bo ugotovil, da se je vesoljsko plovilo pod vplivom naraščajoče jakosti lastnega gravitacijskega polja skrčilo v singularnost. Povedano preprosteje: vesoljsko plovilo se je prostorsko (velikostno) izločilo iz konstantno razsežnega prostora, ki je inherenten naravnemu gravitacijskemu polju konstantne jakosti. Kje pa je vesoljsko plovilo? V lastnem umetnem gravitacijskem polju, ki mu je inherenten lokalen prostor. V tem smislu je naraščajoče lokalno umetno gravitacijsko polje spremenilo geometrijo lokalnega prostora, vendar ne tako, da se je prostor zvil ali podobno, ampak le relativno skrčil. Pri pojemajoči jakosti prej zvišane jakosti lokalnega umetnega gravitacijskega polja pa je proces obraten in se lokalen prostor in telesa širijo. V tem primeru bo zunanji opazovalec npr. v ciljnem naravnem gravitacijskem polju povečevanje razsežnosti opisal kot prostorski (velikostni) vstop vesoljskega plovila v njegovo naravno gravitacijsko polje oziroma v prostor, ki je inherenten temu polju. V bistvi gre pod vplivom variabilne jakosti lokalnega umetnega gravitacijskega polja za gravitacijsko dinamiko iz izhodiščnega v ciljno naravno gravitacijsko polje. Pri tem pa prav zaradi variabilne jakosti lokalnega umetnega gravitacijskega polja, vesoljsko plovilo prostorsko izstopi iz izhodiščnega prostora in nato prostorsko vstopi v ciljni prostor. Gravitacijska dinamika se torej opravi tako rekoč izven prostora iz enega v drugo naravno gravitacijsko polje in se na začetku gravitacijske dinamike izloči, na koncu te dinamike pa umesti v prostor.

Razume se, de to ni »teleportacija« ali dinamika z nekim warp pogonom. Pri gravitacijski dinamiki, če temu lahko rečemo dinamika, ker tu ne gre za dinamiko vesoljskega plovila skozi prostor z neko hitrostjo, ampak gre v nekem smislu za premestitev vesoljskega plovila iz enega v drugo naravno gravitacijsko polje. Pri gravitacijski dinamiki gre za prehod iz enega v drugo naravno gravitacijsko polje, ki sicer ni trenutno, traja pa toliko časa kot traja zviševanje in nato zniževanje jakosti lokalnega umetnega gravitacijskega polja v vesoljskem plovilu.

Če koga zanima klasično mehanska zgradba za prvih 18 atomov in klasična elektro dinamična valovna struktura elektronov, lahko dobi pri meni osebno nadaljnje podatke. Moj E-mail: theodorj@ email.si

Opravičujem se, če kakšen detajl ni najbolj jasen. Posameznosti sem pripravljen natančneje pojasniti, če bo seveda koga kaj zanimalo.

[David Fabijan]

Rekel bi da theodorjev odgovor spada nekam med: crackpot theories.

[theodor]

Rekel bi da theodorjev odgovor spada nekam med: crackpot theories.

Spoštovani David Fabijan,

Vesel sem, da si čakal na moj odgovor na temo »teleportacija«. Namreč, ob 12.34 h sem moj odgovor odposlal, tvoj odgovor na moj odgovor pa sem prejel že čez natanko 36 minut. Bravo. Pohvaljen si zato, ker si v tem času uspel prebrati (upam, da si prispevek prebral) ves tekst vsaj enkrat, ki ni ravno kratek, poleg tega pa si še odgovoril v navedenem času.
Dragi David Fabijan, tvoj odgovor je brez vsebine, brez enega samega argumenta, ki bi dokazoval, da je moja vsebina, ki si jo ocenil (ali ti je moderator dovolil, da se postavljaš v vlogo ocenjevalca in ne komentatorja, torej aktivnega člana foruma) citiram »crackpot theory«.
Ker je tele-portacija na vesoljskem velikostnem nivoju povezana z uporabi variabilnega umetnega lokalnega gravitacijskega polja, to polje pa lahko izvora le iz materije oziroma elementarnih delcev materije-atomov ( to razlagam le zato, da mi moderator ne bi očital, da se ne držim teme), te sprašujem naslednje: kako je mogoče, da je posamezen atom ne glede na število elektronov in energijsko stanje atoma električno nevtralno, če vemo, da ima atom po kvantno elektro dinamičnem opisu električno pozitivno jedro in električno negativen elektronski »plašč«. Navzven, torej če gledamo atom z oddaljene pozicije, bi moral biti vedno električno negativen, seveda po kvantno elektro dinamičnem opisu, ker so pač električno negativni elektroni, v večjem ali manjšem številu, vedno na krogelno površini atoma. Seveda pa so atomi v Naravi električno nevtralni. Kvantno elektro dinamičen opis atomov, je kljub tako opisani zgradba dosegel njihovo električno nevtralnost tako, da je električno pozitivno jedro in električno negativen elektronski »plašč« preprosto matematično seštel.. Razume se, da taka matematična električna nevtralnost nima nič skupnega z električno nevtralnostjo atomov v Naravi. Takih primerov je v kvantnem opisu atomov, glede na klasično mehanski opis še nekaj, pa zato sam ne čutim nobene potrebe po negativnem etiketiranju kvantne mehanike. Ta primer sem ti navedel zato, da boš razumel, da je treba svoje drugačno mnenje argumentirati ne pa mnenja nasprotne strani diskreditirati z negativnim etiketiranjem. Etiketiranje je pod akademskim nivojem.
Želim ti vse dobro!

[David Fabijan]

Bojim se da imatre prav theodor. Etiketiranje res ni na nivoju, zato bi samo zastavil nekaj vprašanj.

1. V kateri priznani publikaciji je bila vaša teorija (ali kaka druga teorija v zvezi z klasično mehansko zgradbo atomov) objavljena?

2. Bi lahko kratko opisali kakšno dokazljivo napoved vaše teorije, ki je kvantna mehanika ne predvideva?

Hvala.

PS: Nisem imel namena ocenjavati ampak samo podati moje osebno mnenje.

[shrink]

Spoštovani moderator!

To bo pa napačen sklep, saj sem zgolj navaden uporabnik.

Če mislite Vi in tisti, ki so teleportirali kvantne lastnosti fotona na atomskem velikostnem nivoju iz ene na drugo pozicijo in to imenujejo kvantna teleportacija, tako operacijo tudi sam sprejemam in jo, kar se mene tiče, lahko imenujete kvantna teleportacijo. Na tako obliko teleportacije nimam nobenega komentarja...

Prvotni post

A bi mi lahko od vas razložu kaj več o teleportaciji, o tem kako bi se lahko uporabljala, kakšne so možnosti za uporabo v vesoljski tehniki itd.

je zelo na splošno definiral temo teleportacije, zato tu ne vidim nobenega problema. Sam pa si na začetku zgolj ugibal, kaj naj bi imel izi v mislih s teleportacijo. In ker se do tvojega drugega posta (pa tudi do sedaj) izi ni izjasnil, kaj je želel vprašati, je dopustno debatiranje o kakršnikoli teleportaciji. Tudi o kvantni. Zato je tvoj sklep

O tele-portiranju na vesoljskem velikostnem nivoju na katerega je mislil in o katerem je spraševal »IZI« na forumu pa bi rad dal nekoliko daljši komentar.

čisto ugibanje.

Sam sicer razumem teleportacijo kot neko nedoločeno obliko teoretično možne dinamike vesoljskega plovila na vesoljskem velikostnem nivoju, zato sem tudi pisal na forum.

Prepričan sem, da večina razume teleportacijo a' la "Beam me up, Scotty!" iz ZF serije Star Trek in morda je o tem želel kaj vedeti (če je o tem kaj znanstveno kredibilnega) tudi izi. In ker je tej ZF tehnologiji od uspešno izvedenih eksperimentov najbolj blizu ravno kvantna teleportacija, se mi je zdelo povsem upravičeno, da omenim uspehe, ki so jih v zadnjih letih dosegli na tem področju.

[GJ]

Dobrodošel theodor..

Nekaj stvari preden se dotaknemo srčike..

Zakaj morajo biti ljudje naslovljeni s 'spoštovani' na internetnem forumu, ki ni direktno oseben?
(Mimogrede to nekaj pove o tvojemu značaju, preteklosti oziroma starosti..

Res je, da je o vesoljskih plovilih izven zemeljskega izvora, ki prihajajo k nam (o tem ni nobenega dvoma)...

O čem ni nobenega dvoma? Da bitja izven zemeljskega izvora prihajajo k nam?

Hmm, theodor zakaj misliš, da o tej stvari ni dvoma???
Jaz priznam, da dvomim.
Zaenkrat nisem našel ravno nekih dokazov o prihodu vesoljskih plovil izven zemeljskega izvora in močno verjamem, da je takšnega mišljenja večinski delež naše populacije.

Moja temeljna ugotovitev je bila in je še danes, da so tuja vesoljska plovila ne potujejo skozi prostor od svojega izhodiščnega planeta do npr. našega planeta, ampak na nek drugačen nam neznan način, ki bi ga na nek način lahko imenovali teleportacija (trenuten prenos vesoljskega plovila).

Temveč potujejo skozi kaj? Morda skozi ne-prostor???
Iz mojega stališča je verjeti v obstoj delujočih plovil nezemeljskega izvora na zemlji enako kot verjeti v nebesa.

Skupna značilnost vseh predlaganih pogonov je, da so to neki futuristični spekulativni pogoni, ki naj bi omogočili velike potovalne hitrosti vesoljskih plovil. Skratka, futuristične tehnologije temeljijo na potisnih motorjih, ki naj bi močno povečali potovalne hitrosti plovil. Če se zavedamo kakšne so vesoljske razsežnosti, potem lahko ugotovimo, da so to jalova prizadevanja. Primer: če bi potovali z najnovejšim vesoljskim plovilom NASE, k naši najbližji zvezdi Alfa Centaura, bi porabili 80.000 let

Tako je theodor! Zakoni fizike so žal neizprosni! In ker verjamem v njih je to eden izmed poglavitnih razlogov, da ne morem hkrati verjeti tudi v obstoj delujočih plovil nezemeljskega izvora na zemlji.

Vseobsegajoče in povsod prisotno polje je gravitacijsko polje. Vsako nebesno telo je izvor svojega lokalnega gravitacijskega polja, ki ima glede na vseobsegajoče polje precejšnjo jakost. Vsakemu lokalnemu gravitacijskemu polju, ki izvora iz npr. vsakega naseljenega planeta je inherenten prostor. Premalo se zavedamo da živimo v lastnem naravnem gravitacijskem polju in v prostoru, ki je temu polju inherenten. Razsežnost prostora in teles je sorazmerna z jakostjo naravnega gravitacijskega polja. To pomeni, da naravno gravitacijsko polje s svojo jakostjo sočasno določa razsežnost prostora in razsežnost teles.

No moje razumevanje prostora kot takšnega je precej drugačno od tvojega..

Prostor določa energija, gravitacija pa je njena osnovna sila, ki prostor ukrivlja. Vsak realni prostor v osnovi predstavlja njegova energija! Brez energije ni realnega prostora in obratno! Energija določa obliko prostora in število njegovih razsežnosti.
Edina realna dimenzija je torej energija, vse ostale tri prostorske skupaj s časom so posledične.

Lokalno umetno gravitacijsko polje variabilne jakosti..

No tukaj ga pa prav gotovo lomiš..
Vsako gravitacijsko polje je posledica delovanja njemu lastne energije.
Torej trditev, da je gravitacijsko polje lahko variabilne jakosti hkrati pomeni, da imamo možnost spreminjanja količine energije. To pa je zaenkrat v fiziki danes še, da ne rečem drugače bogokletno.


Lep dan želim..

[theodor]

Bojim se da imatre prav theodor. Etiketiranje res ni na nivoju, zato bi samo zastavil nekaj vprašanj.

1. V kateri priznani publikaciji je bila vaša teorija (ali kaka druga teorija v zvezi z klasično mehansko zgradbo atomov) objavljena?

2. Bi lahko kratko opisali kakšno dokazljivo napoved vaše teorije, ki je kvantna mehanika ne predvideva?

Hvala.

PS: Nisem imel namena ocenjavati ampak samo podati moje osebno mnenje.

Mar mislite, da bi klasično mehanski in klasično elektro dinamičen opis posameznih atomov dobil oznako »odkritje«, če bi bil objavljen v eni od (znanih) znanstvenih revij. In obratno, ali mislite da zato, ker moje odkritje ni bilo objavljeno v nobeni znanstveni reviji zato ne more biti odkritje? In ali mislite, da je odkritje odvisno od presoje urednika oziroma enega ali več zunanjih znanstvenih sodelavcev urednika? Od urednikov in njegovih zunanjih sodelavcev, je odvisna samo objava nekega znanstvenega članka, v mojem primeru bi bilo odkritja, in nič drugega. Moj negativen odgovor na vaše vprašanje, ali je bilo moje odkritje objavljeno v kakšni (znani) znanstveni revije, ne more glede na zgoraj povedano, v ničemer razvrednotiti mojega odkritja. Ponovno skušate a priori in brez vsebinske utemeljitve razvrednotiti moje odkritje.

Naj vas spomnim na to kar že sami veste: kvantna mehanika bo padla tisti trenutek ko bo razkrito, da je elektron mehansko determinirana in kavzalna valovna struktura, ki jo z determinirano in kavzalno dinamiko začrtuje številni klasični električni delci-naboji. Če dodam, da je polovično število teh delcev električno negativnih in polovično število električno pozitivnih (pozitron Dirac), že vidim vaš kvantni nasmeh. Ponavljam, tisto kar kvantna mehanika imenuje valovna funkcija enega samega klasičnega električnega naboja, ki ga imenuje elektron, je neadekvatna in nepopolna kvantna polresnica, glede na navedeno valovno strukturo. In za konec: valovna struktura klasičnega elektro dinamičnega elektrona ima tako valovno obliko (o obliki valov govorim zato, ker s celim valovnim številom krogelno zaključena valovna celota v atomu, nima enotne valovne dolžine in amplitude tako kot EM valovanje, ampak ima vsak posamezen naboj v valovni strukturi svojo amplitudo in pogojno rečeno valovno dolžino), da ostane nespremenjena tudi, če jo razširimo na makro ali celo vesoljski velikostni nivo. Na vaše posplošeno vprašanje, ki je postavljeno v kvantni maniri, ne bom odgovoril, ker sem iz vašega vprašanja razbral, da vas zanima le branjenje kvantnih pozicij in ne klasična elektro dinamična zgradba atomov. To pa bi se, z vaše strani verjetno razvilo v trditev o pravilnosti kvantne teorije, kar je že leta in leta ponavljajoča se zgodba. Pripravljen pa sem odgovoriti, kot sem že omenil, na vsako konkretno vprašanje, ki se nanaša na klasično mehansko in klasično elektro dinamično zgradbo atomov.

PS: Kdor bo hotel razumeti klasično mehansko zgradbo atomov, bo moral začeti pri klasično mehanskem harmoničnem oscilatorju. Ta pa ni, kot se običajno prikazuje kot vzmet ali nihalo, ampak je s klasično mehansko konstrukcijo in klasično dinamiko dopolnjen kvantno mehanski oscilator.
In še pojasnilo, da ne bi bilo nesporazumov, če se bo komunikacija nadaljevala: v klasično mehanski zgradbi atomov so jadra atomov opisana le s pozicijo in dinamiko protonov, anti-protonov in nevtronov. Jedrski delci pod tem velikostnim nivojem niso predmet odkritja.

[David Fabijan]

Mar mislite, da bi klasično mehanski in klasično elektro dinamičen opis posameznih atomov dobil oznako »odkritje«, če bi bil objavljen v eni od (znanih) znanstvenih revij. In obratno, ali mislite da zato, ker moje odkritje ni bilo objavljeno v nobeni znanstveni reviji zato ne more biti odkritje?

Nikakor ne odkritje je odkritje neglede na to ali je objavljeno ali ne. Vendar pa je neobjavljenost izredno neobičajna. Zanjo pravzaprav vidim samo dva možna razloga:

1. Iz meni neznanega razloga niste želeli objaviti svojega odkritaj (za takšno ravanje sicer ne vidim razlogov).

2. Vašega odkritja uredništvo ni hotelo objaviti.

Če je drugi razlog resničen to seveda nikakor ni dokaz proti vaši teoriji, a kljub vsem mi da misliti, da je stroka v vaši teoriji našla kako očitno napako (zakaj bi sicer nasprotovali njeni objavi?).

[theodor]

Lokalno umetno gravitacijsko polje variabilne jakosti..

No tukaj ga pa prav gotovo lomiš..
Vsako gravitacijsko polje je posledica delovanja njemu lastne energije.
Torej trditev, da je gravitacijsko polje lahko variabilne jakosti hkrati pomeni, da imamo možnost spreminjanja količine energije. To pa je zaenkrat v fiziki danes še, da ne rečem drugače bogokletno.


Lep dan želim..

Gravitacijsko polje izvira iz materije. Materija je sestavljena iz atomov. Klasično mehanska zgradba posameznih atomov (če jo seveda poznaš) je taka, da mehansko konstrukcijo posameznega atoma lahko povečaš na poljbo makro velikost. To so krogelno oblikovani elektromagnetni generatorji, ki z magnetno indukcijo generirajo v svoji krogelni notranjosti električne valove, ki jih kvantna elektrodinamika imenuje valovna funkcija elektrona. Ti valovi so izvor gravitacijksega polja. S spreminjanjem pogonske frekvence generatorja, spreminjamo gostoto struktur električnih valov in posledično jakost iz njih izvirajočega gravitacijsko polje.

[GJ]

Gravitacijsko polje izvira iz materije. Materija je sestavljena iz atomov.

Res je, prostorsko trirazsežnostno gravitacijsko polje izvira za nas ljudi predvsem iz materije.
Vendar pa bi bila tvoja trditev pravilnejša, če bi napisal, da izhaja iz masnih delcev, ki jo sestavljajo. Namreč atomi so le neke vrste konstrukcija. Dejanski sevalci gravitacije pa so njihovi sestavni delci.

Ker vemo, da tudi na svetlobo, ki nima mase deluje gravitacijsko polje, lahko povsem enako trdimo tudi obratno. Za obstoj sile mora obstajati tako akcija kot tudi reakcija, ki pa seveda vedno deluje enako v obeh smereh!

Vse kar sem hotel povedati je le to, da materija ni in ne more biti izvor gravitacijske sile temveč je to energija v eni izmed svojih oblik.

Delci, ki predstavljajo iz našega stališča prostorsko 3D gravitcijsko silo pa so seveda zgolj masni delci.

Klasično mehanska zgradba posameznih atomov (če jo seveda poznaš) je taka, da mehansko konstrukcijo posameznega atoma lahko povečaš na poljbo makro velikost. To so krogelno oblikovani elektromagnetni generatorji, ki z magnetno indukcijo generirajo v svoji krogelni notranjosti električne valove, ki jih kvantna elektrodinamika imenuje valovna funkcija elektrona. Ti valovi so izvor gravitacijksega polja.

Tudi to ne more biti res.
Gravitcija je osnovna sila, vse ostale sile pa so posledične.
Morda nas pri vsej stvari najbolj zmoti to, da gravitacijsko silo razumemo kot prostorsko tri deminzionalno silo, vendar je to zgrešeno. Gravitacija je zgolj ukrivljenost prostora, velikost prostora pa je določena z njegovo energijo.
Tri ali več razsežnostni prostor je zgolj iluzija opazovalca, ki pripada temu prostoru. Neodvisni opazovalec, ki ne pripada temu prostoru pa bi videl naš prostor povsem drugače.

Lep dan še naprej...

[tschmrlj]

Z enačbo E=mc2 izrazimo zalogo energije, ki jo ima mirojoče telo "kozmonavt" zgolj zaradi svoje mase. Ostali prispevki k energiji telesa kozmonavta kot je potencialna energija zaradi električnega, magnetnega in gravitacijskega polja ter kinetična energija, pa se menda še posebej prištejejo.

Ne znam si predstavljati, kaj bi se dejansko zgodilo, ko bi kozmonavta težkega 100kg teleportirali "po diagonali poslali" na drugo stran vesolja. Kakšna energija bi se sprostila... mogoče reda velikosti atomske bombe... bi kozmonavt sploh lahko to preživel in kaj bo sploh lahko počel ponovno utelešen na drugi strani vesolja? Zna to kdo opisati kaj naj bi se dogajalo s kozmonavtom in izračunati sile ki bi pri tem sproščale v nam laikom predstavljivim izrazih in merskih enotah?