Nastanek planetov

[NIKKI]

Oxfordska enciklopedija astronomije

Imam napisan Priročnik ozvezdij, ga še malo pacam, prijatli mi priporočajo naj ga objavim na netu. Gotovo bom poslal kazalko na to stran. Sicer bi raje videl knjižno obliko.

[vecKt]

a se niso razvijal vzporedno?
pač če vemo kako nastanejo planeti... je nekak logično, da se dokaj vzporedno nastajajo.. mogoče so začel nastajat en prej, en kasnej, ampak itak traja da nastanejo,... tko da so se ti intervali defiitivno pokrival.

[celica]

Težko bi sklepal da so nastali istočasno.Če pogledamo, da ima naš planet vodo, ostali pa ne,je verjetno razvoj zemlje bil daljši. Hipotetično vzemimo da zemljo raznese,kaj se naredi? Kamenje in vsa trdna sredstva ki so na zemlji in v njej lahko odnese v vesolje, a vode sigurno ne.Dokaz za to je luna na kateri ni vode pa čeprav je nastala iz zemlje.Voda je tista ki dokazuje najstarejši planet.Znanstveni problem je da intelegentna bitja ne živijo toliko časa,da bi vse to spremljala in zapisala.
Lp

[NIKKI]

Kako planeti nastajajo, so še pred kratkim vedeli zelo dobro- jupitri (mala začetnica!) naj bi nastajali tam kjer voda zmrzne torej cca 5 astronomskih enot stran od zvezde, zemlje pa bliže. Že prej je bilo jasno, da je to dinamičen in hierarhičen proces (leplenje delcev v paplanete itd.), in da ne moremo govoriti o rojstvu naenkrat. Gre za postopno rast planetov.
Sedaj je ta lepa in urejena slika malce pokvarjena.
Kako razložiti vroče jupitre, močno eliptične tirnice exoplanetov, kako to, da sta Merkur (velika začetnica!) in Venera redkejša od Zemlje?
Več o exoplanetih v enciklopediji:
http://exoplanet.eu/
na tej strani je veliko povezav in literature, enkratna stran!

V razmislek naslednja tavtologija (še nisem objavil):
Iz mladega sistema pri dani masi, ki ima večjo ali enako vrtilno količino kot tesno dvozvezdje, se bo razvilo tesno mlado dvozvezdje (T Tauri).
Če ima mlad sistem pri dani masi, vrtilno količino večjo od mlade zvezde (T Tauri) ter manjše od mladega dvozvezdja, bo nastala mlada zvezda in planetni sistem.
Za dokaz bom uporabil Fermatov izgovor, ni prostora, da ga navedem!

[celica]

Bi morda lahko rekli, da lune planetov tudi ustvarjajo planete.
Lp.

[celica]

Znanstveniki so na nekem kometu odkrili aminokisline, dokaz v prid tezi, da so ’surovine’ za življenje na Zemljo ‘padle’ iz vesolja. To pa bi lahko pomenilo, da življenje obstaja tudi na drugih planetih.

Vir: http://weather.blog.siol.net/

[Roman]

Vprašanje: Kako so te aminokisline prišle na komete?

[NIKKI]

Vprašanje: Kako so te aminokisline prišle na komete?

Tako kot vse snovi v kometih- iz medzvezdne snovi (glede aminokislin so stvari še nekoliko sporne), je pa je pa medzvezdna snov polna različnih molekul, glej:
http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_mo ... llar_space in reference tam. Seveda, odkod pa so prišle v medzvezdno snov? Gre verjetno za počasne in komplicirane kemijske procese pod vplivom kozmičnih žarkov pri nizki temperaturi na povšju prašnih delcev. Možne so pa tudi kakšne "razbijaške" teorije, torej drobljenje teles z življenjem na površju. Primer za drobljenje sta npr. Vega (http://en.wikipedia.org/wiki/Vega) in HD 172555 (http://www.spitzer.caltech.edu/Media/re ... ease.shtml).

[celica]

Večcelični organizmi so se razvili mnogo prej, kot so verjeli do zdaj
V Gabonu našli veliko fosilnih ostankov
2. julij 2010 ob 10:12
Bristol - MMC RTV SLO

Kopica novih fosilov bo očitno spremenila predstave o začetkih kompleksnega življenja na Zemlji. Večcelični organizmi naj bi se pojavili kar 1,5 milijarde let prej, kot so domnevali do zdaj.
Skupina znanstvenikov je izsledke analize fosilov, najdenih v Gabonu, predstavila v britanski reviji Nature. Ugotovili so, da so fosili stari 2,1 milijarde let, kar pomeni, da so kar trikrat starejši od predvidevanj. Znanstveniki so bili namreč prepričani, da so življenje v tem času na Zemlji predstavljali le mikrobi, naprednejše oblike življenja pa naj bi se pojavile pred 600 milijoni let.
A pomembne nove sledi jim je dalo več kot 250 fosilov, različnih oblik in velikosti (med 2 in 12 centimetri). Sicer niso podobni nobenemu zdaj živečemu organizmu, a imajo nekatere podobne lastnosti. Tudi njihove celice naj bi namreč imele jedra, obdana z membranami.
Zato raziskovalci najprej niso bili prepričani, da so sploh našli kaj zanimivega, a so s pomočjo rentgena odkrili njihovo kompleksno strukturo, da ne gre za enocelične organizme, pa dokazuje tudi njihova velikost.
Organizmi, ki so za sabo pustili te fosilne ostanke, so živeli v oceanskih vodah z malo kisika, iz česar znanstveniki sklepajo, da bi bil lahko prav kisik "odskočna deska" za razvoj večceličnih organizmov.

Vir: http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolo ... daj/233816

[silvester1234]

Po sedaj veljavnih teorijah naj bi planeti v našem osončju nastali nekako sočasno. Bilo pa jih je več kot jih poznamo sedaj znotraj osončja.
Tudi teorija o nastanku naše lune pravi, da naj bi le-ta nastala iz ostankov trka zemlje in še enega planeta v isti krožnici. Oba sta se združila
v zemljo, kakršno po njeni masi poznamo sedaj (+ masa meteoritov..., ki so do sedaj padli na zemljo), iz snovi, ki jo je ob trku odneslo v
vesolje okrog zemlje, pa naj bi v relativno kratkem času nastala luna.
Kakorkoli pa, prvotni planeti, ki so nastali iz medzvezdne snovi, pa naj bi nastali sočasno z nastankom sonca, ko je le-to ujelo v svojo gravitacijo
oblake snovi iz okoliškega prostora. Če je to čisto res, pa je težko dokazati, ali ovreči, dokler ne bo raziskano celotno osončje (v geološkem smislu).

[kwark]

^1.) Retrograde Rotation
npr.: Venera



2.) Retrograde Revolution
http://en.wikipedia.org/wiki/WASP-17b

[silvester1234]

Retrogradna rotacija naj bi bila produkt poznejših kataklizem in bližnjih mimohodov takratnih članov našega osončja.

[brezlj]

Znanstveniki so na nekem kometu odkrili aminokisline, dokaz v prid tezi, da so ’surovine’ za življenje na Zemljo ‘padle’ iz vesolja. To pa bi lahko pomenilo, da življenje obstaja tudi na drugih planetih.

Res upam, da bodo čim prej odkril, da lahko živimo tudi na drugih planetih. Naši otroci in verjetno še nihova generacija bo še lahko živela na Zemlji, kasnejše generacije pa ne bodo mogle več, ker to, kar delamo z Zemljo (jo uničujemo) to sploh ni normalno. Sploh se ne vprašamo, kako bodo ljudje sploh še živeli, če še bodo. Potem takem je ves trud človeštva povsem brezveze, če ljudje sploh ne bojo več živel.

[silvester1234]

Brezlj. Ne toliko pesimizma. Človeštvo se bo prilagodilo, tako kot je evolucija prilagajala življenje na zemlji trenutnim
razmeram. Ena malenkost, pa je ledena doba tu, ne oziraje se na to kar počne ćlovek. Menim, da bo posledica te
adaptacije tudi upad človeške populacije na zemlji. Sočasno bo človeštvo pa tudi prisiljeno spremeniti svojo energetsko
politiko. Najbrž bo pa tudi znanost napredovala v smer obvladovanja klimatskih razmer na zemlji. V dveh generacijah
je težko pričakovati tolikšen napredek, da se bo človeštvo kar rešilo nekam v vesolje. Vsekakor pa dvomim, da bo moja
generacija še karkoli bistvenega naredila za ta planet. Prva stvar bi bila revolucija, ki bi naftne lobije izbrisala z obličja zemlje.
Tedaj bi pač na svetlo prišli vsi tisti energetski patenti, ki so pomenili neodvisnost od fosilnih goriv. Človeštvo bi z novim
zagonom razvilo ekološko čiste vire energije. Sočasno pa odkrilo način za regulacijo planetarne klime. To je edina alternativa.