segrevanje s soncem
segrevanje s soncem
Kako bi matematično opisal segrevanje avtomobila na soncu, ki ga pustim na neosenčenem parkirišču čez dan? LP
To bi lahko naredili le v primeru, če bi bil avtomobil po lastnostih blizu črnemu telesu in bi seval v skladu s Stefanovim zakonom, kar pa ne drži. V realnosti so kovine daleč od idealnih sevalnikov - črnih teles, saj je npr. emisivnost \(\epsilon\) (ki je sicer temperaturno odvisna) železa pri \(T=423K\) enaka \(0.158\), kar je bistveno odstopanje glede na črno telo \((\epsilon=1\)).dr. med napisal/-a:Upostevs da nekih izgub pa uporabis stefanov zakon!!
Tudi absorbcija vpadlega EM valovanja (Sonce) ni idealna (črno telo namreč vse vpadlo valovanje absorbira; absorbtivnost \(a=1\)), zato je potrebno upoštevati tudi to.
Zato bi kvečjemu lahko uporabili modificirani Stefanov zakon (s parametrom \(\epsilon\) in dodatno predpostavko \(\epsilon=a\)) in še ta popis bi bil zgolj aproksimativen, saj ne bi upošteval izmenjave sevanja med telesom (avtomobilom) in okolico ter še drugih načinov izmenjave toplote.
E, to je ena PAMETNA!MAVER|CK napisal/-a:Pravo vrednost bi prej izmeril kot pa izracunal, hehe. Po mojem bi rabil simulirat zadevo v racunalniku. Kok razlicnih materialov pa kotov je na enem avtu po mojem bi bil vsakersn izracun groba ocena in je lazje vrst en termometer v avto in odcitati, a ne?
Ka se mas brazveze matrat pa racunat, če obstaja mnogo lazji nacin ?!
Razen, če se neki fanatik pa mors vse zracunat al pa mas za nalogo naredit!! Drugega pametnga razloga NIIIIII !
Lep dan vsem skupaj.
-
- Prispevkov: 97
- Pridružen: 19.4.2005 20:08
- Kontakt:
A ni tok soncnega sevanja na Zemeljski povrsini velik okoli 1400W/m^2? Ce ma avto povrsino strehe in stekla okoli 3 m^2 in je absorbtivnost za metalni avto okoli 0,15 koker je reku Shrink (sam za crnega more bit pa ziher okol 0,8) pol vemo, da je pr crnem okoli 1100 W ogrevanje v avtu.
Zdej rabimo pa sam se (A=P*t=Cv*dT*m) vedet maso zraka v avtu in Cv za zrak pa cas v katerem se greje avto pa lahka dobimo dT.
Sevanje avta na oklico lahka zanemarimo sam prenos toplote pa vseen obstaja bi se tega mogu zracunat tu pa rabimo alfo a ne?
Zdej rabimo pa sam se (A=P*t=Cv*dT*m) vedet maso zraka v avtu in Cv za zrak pa cas v katerem se greje avto pa lahka dobimo dT.
Sevanje avta na oklico lahka zanemarimo sam prenos toplote pa vseen obstaja bi se tega mogu zracunat tu pa rabimo alfo a ne?
Mogoče bo kaj koristil ta link:damjan napisal/-a:Mislim ali obstaja ze kje slučajno kakšna formula ali naloga, kjer bi se s tem ze kdo ukvarjal, da ne bi tople vode odkril?
http://rack1.ul.cs.cmu.edu/hotcars/
Kakor je videti (tekst sem na hitro preletel), je avtor (očitno entuziast) kot izhodišče vzel preprost model sončnega segrevanja (http://www.solarattic.com/engineer/scientific_model.pdf) in ga "zaprogramiral" v Excelu. Nato je rezultate, ki jih napoveduje model, primerjal z meritvami, katere je sam izvedel z božičnim darilom (temperaturnim senzorjem).
Kot ugotavlja, se napovedi uporabljenega modela dovolj dobro ujemajo z meritvami.
BTW: Uporabljene so anglosaksonske enote (BTU, stopinje F itd.)
model segrevanja
Model sem zapisal kar v excellu in je precej kompliciran. Ima tam okoli 20 parametrov. Rezultati so pa kar primerljivi z meritvami.