V resnici to ni niti res, niti ni jasno. Vzročnost je v resnici ravno nasprotna.stoplak napisal/-a:To da se narava vede po določenih matematičnih in fizikalnih zakonih je vsem jasno.
crna materija
Re: crna materija
Re: crna materija
Ravno nasprotno: boljši kandidat bi bil delec z večjo maso.stoplak napisal/-a:Nevtrini so zelo pomembni, ker je lahko kandidat za temno energijo podoben manjši delec, ki še slabše intereagira z materijo in ga tako ne opazimo.shrink napisal/-a: Še vedno nakladaš o nevtrinih, a očitno ti ni jasno, da so z njimi kot kandidati za temno snov očitni problemi.
In kaj ima to zveze s temno snovjo (razen tega, da so nevtrini zelo slabi kandidati zanjo)?O tej anhilaciji govorim, ker bi drugače bila kršena simetrija med njimi in razmerje med fotoni in barijoni, bi bilo drugačno.shrink napisal/-a: To o anihilaciji je pa nesmisel: nevtrini medsebojno ne anihilirajo, kvečjemu nevtrini z antinevtrini.
Narobe: fizikalni zakoni (ki se jih podaja v matematični obliki) so zgolj modeli narave, skratka: narava se ne podreja matematiki in je ravno nasprotno res: fizikalni modeli v matematični obliki se morajo skladati z opazovanji narave, zato pa je bila smešna tvoja pripomba o "pravilnih matematičnih porazdelitvah".To da se narava vede po določenih matematičnih in fizikalnih zakonih je vsem jasno.shrink napisal/-a: Ah, ne nakladaj, zakaj pa je potem vidna snov v nekaterih galaksijah porazdeljena v obliki spirale? Je tudi to naključje? Vse porazdelitve lepo pojasni gravitacijski zakon, ki je - ne boš verjel - matematični model. Če nekateri menijo, da ne more biti naključje, da fizikalni opisi izkazujejo "matematično pravilnost", je pa drug problem.
Narobe: H krivulji (na osnovi meritev) prispeva oboje (masa vidne in temne snovi). Kakšen je doprinos k hitrosti s strani posameznih komponent, je npr. razvidno iz:M(r)/r je približno konstanten za ravni del rotacijske krivulje določenih galaksij. Da pa M(r)/r=konstanta lahko upoštevamo samo, ko zanemarimo gravitacijski vpliv snovi izven radia nam pove že primer, ko bi bila tako razporejena snov že od središča galaksije, bi bila rotacijska krivulja ravna že od začetka. To pa ni možno.
Prispevek temne snovi je "Dark Halo", ki še zdaleč ni konstanten za celo področje (h konstatni vrednosti prispevajo namreč vse komponente).
Tvoje pripombe, da je karkoli zanemarjeno ali pa da ni možno, so enostavno brez osnove. Seveda pa ima pri velikih radijih temna snov največji doprinos h krivulji hitrosti.
Re: crna materija
Iz krivulje "Dark Halo" se vidi (tudi pri ostalih galaksijah) da se prispevek temne snovi vede približno v skladu z krivuljo \({k.\sqrt{\\R}}\) in vidne z \(k.\frac{1}{\sqrt{\\R}}\) . Temna snov se popolnoma drugače razporeja od vidne snovi, kljub temu, da obe intereagirata z gravitacijo. Da pa moje mnenje o spornosti razporeditve temne snovi ni osamljenu se vidi iz dokumenta : www-f9.ijs.si/~margan/Articles/SLO/what.pdf na strani 60.
[quote"]
Pri celotni razpravi o temni snovi sta nekoliko čudni dve reči: prvič, če na
temno snov vpliva le gravitacija, in če je te snovi res 5× več kot običajne, potem bi
vsako masivno telo ze zdavnaj moralo pritegniti k sebi večino te snovi iz svoje
okolice, ter s tem odločilno vplivati na učinke Newtonove orbitalne dinamike ze v
nasem osončju, in ne le na galaktični ravni. Tega pa do sedaj nismo opazili. Drugič,
obstoj črnih lukenj poraja zanimivo vprasanje: če je Schwartzschildov horizont
dogajanja res meja pod katero nobena informacija, niti en svetlobni kvant, ne more
pobegniti, kako to da potem sploh okoliska snov čuti vpliv gravitacije črne luknje? Ali
to pomeni, da je hitrost .gravitonov. (hipotetičnih kvantov gravitacijskega polja, kot
jih je napovedal ze Einstein) za mnogo velikostnih redov (vsaj 10& krat) večja od
svetlobne hitrosti (kar Einstein izrecno prepoveduje)? Ali pa to morda pomeni, da
popolnoma črnih lukenj ni , temveč obstajajo le različne stopnje 'sivih'? Ali pa
gre morda za kaj tretjega? Na ta vpra.anja zenkrat tudi nimamo odgovora, čeprav
bomo v zvezi med gravitacijo in energijo vacuuma kasneje nakazali ze nekaj
zanimivih moznosti.
[/quote]
Gravitacijsko lečenje bi že zdavnaj moralo kazati na obstoj objektov iz temne snovi.
Shrink, kje so zvezde in zvezdice temne snovi !?
[quote"]
Pri celotni razpravi o temni snovi sta nekoliko čudni dve reči: prvič, če na
temno snov vpliva le gravitacija, in če je te snovi res 5× več kot običajne, potem bi
vsako masivno telo ze zdavnaj moralo pritegniti k sebi večino te snovi iz svoje
okolice, ter s tem odločilno vplivati na učinke Newtonove orbitalne dinamike ze v
nasem osončju, in ne le na galaktični ravni. Tega pa do sedaj nismo opazili. Drugič,
obstoj črnih lukenj poraja zanimivo vprasanje: če je Schwartzschildov horizont
dogajanja res meja pod katero nobena informacija, niti en svetlobni kvant, ne more
pobegniti, kako to da potem sploh okoliska snov čuti vpliv gravitacije črne luknje? Ali
to pomeni, da je hitrost .gravitonov. (hipotetičnih kvantov gravitacijskega polja, kot
jih je napovedal ze Einstein) za mnogo velikostnih redov (vsaj 10& krat) večja od
svetlobne hitrosti (kar Einstein izrecno prepoveduje)? Ali pa to morda pomeni, da
popolnoma črnih lukenj ni , temveč obstajajo le različne stopnje 'sivih'? Ali pa
gre morda za kaj tretjega? Na ta vpra.anja zenkrat tudi nimamo odgovora, čeprav
bomo v zvezi med gravitacijo in energijo vacuuma kasneje nakazali ze nekaj
zanimivih moznosti.
[/quote]
Gravitacijsko lečenje bi že zdavnaj moralo kazati na obstoj objektov iz temne snovi.
Shrink, kje so zvezde in zvezdice temne snovi !?
Re: crna materija
stoplak, dokler se ne ugotovi narava temne snovi, je vsakršna razprava o čudnosti/spornosti njene porazdelitve nesmiselna, tekst, ki ga navajaš, pa je v primerjavi s teorijo MOND blaga kritika. Seveda je tudi tvoje spraševanje, zakaj temna snov ne tvori zvezd, nesmiselno, ker bi to pomenilo predpostavko, da je temna snov barionsko-leptonsko narave.