Svetlobna hitrost v mediju?

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
User avatar
MAVER|CK
Posts: 880
Joined: 27.5.2005 16:34
Contact:

Svetlobna hitrost v mediju?

Post by MAVER|CK » 3.10.2006 9:44

Vceraj sem prebral sledeco zadevo (hm, raje ne povem kje):

Da so nekateri hitri delci v dolocenem mediju lahko hitrejsi kot po tem mediju potuje svetloba!

Je to res? Kako je to mogoce? Potemtakem lahko sklepamo, da je svetlobna hitrost po crni luknji lahko tudi 0 km/s ali pa mogoce zelo majhna?

Roman
Posts: 6327
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 3.10.2006 13:19

Vsekakor je svetloba v vakuumu hitrejša od svetlobe recimo v steklu, vodi ali zraku. Tahioni pa so zaenkrat še ZF.

User avatar
sstone
Posts: 180
Joined: 30.11.2004 0:05

Post by sstone » 3.10.2006 13:58

Seveda, recimo elektroni(oz. nabiti delci) v reaktorjih ustvarjajo t.i. Sevanje Čerenkova ravno zaradi tega, ker potujejo v vodi hitreje od svetlobe(v vodi seveda, torej ~ c/1,33).

Image

še link: http://en.wikipedia.org/wiki/Cherenkov_radiation

User avatar
MAVER|CK
Posts: 880
Joined: 27.5.2005 16:34
Contact:

Post by MAVER|CK » 3.10.2006 15:35

Hvala za info. Potemtakem lahko Sevanje Čerenkova razumemo kot preboj svetlobnega zidu! A se ne pojavi taka svetloba tud pri srtar treku, ko pospesijo v warp hitrost?

Potemtakem, bi lahko v vesolju opazili vsako stvar, ki bi sla hitreje kot svetloba, ker bi sevala. (Ja vem, da ne gre nic hitreje kot svetloba, hehe! To mi vsi vztrajno zatrjujejo pa nikakor ne morem sprejeti resnice (tudi Einstein ni sprejel Newtona:)).

Roman
Posts: 6327
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 3.10.2006 20:57

MAVER|CK wrote:Potemtakem lahko Sevanje Čerenkova razumemo kot preboj svetlobnega zidu!
Beri tudi drobni tisk. Svetlobni zid je hitrost svetlobe v vakuumu.

User avatar
sstone
Posts: 180
Joined: 30.11.2004 0:05

Post by sstone » 4.10.2006 0:59

Nekoč sem bral, da bi lahko(ni še ne dokazano, ne stestirano) dvignili hitrost svetlobe v vakuumu. To naj bi omogočal Casimirjev vakuum(prostor med dvema, na premer atoma, skupaj danima pločama). S tem se sicer krši homogenost prostora, ker ga razdeli na več prostorov, ki so vsak zase homogeni. Dokler bi predmet potoval po enem ali drugem prostoru bi bilo vredu, če bi pa prestopil iz enega v drugega pa malo čudno zgleda(ne vem kaj bi se zgodilo, če bi svetloba priletela iz Casimirja v normalen vakuum z recimo 350.000.000m/s). Torej navaden vakuum ima svojo vrednost c-ja, Casimirjev vakuum pa svojo(večjo).
Zadevo sem sicer zelo na brzino prebral, tako, da ne vem nobenih podrobnosti

User avatar
MAVER|CK
Posts: 880
Joined: 27.5.2005 16:34
Contact:

Post by MAVER|CK » 5.10.2006 8:18

Zakaj pa je potem zvocni zid ravno v ozracju dolocen? Lahko bi bil naprimer v vodiku! To je samo stvar dogovora:), hehe.

Roman
Posts: 6327
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 5.10.2006 9:37

Vzrok, da se zvočni zid omenja samo za zrak, je najbrž pač ta, da ga je z letali možno prebijati samo v zraku. Gre seveda za pesniški izraz. Hitrost zvoka pa ima svojo vrednost tudi v vodiku, da ne omenim razlik zaradi toplote in pritiska.

pablic
Posts: 2
Joined: 31.3.2006 9:25

Post by pablic » 5.10.2006 12:34

Maverick:

Zvočni zid ni določen v zraku. Hitrost zvoka v različnih medijih je različna, še več tudi v zraku hitrost zvoka ni konstantna. Hitrost zvoka je definirana kot c=sqrt(dtlak/dgostota) in se spreminja s temperaturo c=sqrt(kapa*R*T), oziroma tudi s tlakom. Torej hitrost pri kateri letalo prebije zvočni zid je odvisna od temperature, tlaka in pa tudi vlažnosti. Se spomniš predavanj pri Žunu? Nekaj malega osnov smo dobili tam.
http://en.wikipedia.org/wiki/Speed_of_sound


Hitrost nabitih delcev (recimo elektronov) pa je lahko v snovi večja od hitrosti svetlobe v tej snovi. To lahko opazimo pri elektronih ki nastanejo pri jedrski cepitvi v jedrski sredici. Ti elektroni imajo hitrost večjo od hitrosti svetlobe v tem mediju, ko pa se upočasnjujajo oddajajo fotone, oziroma EM sevanje, ki ga imenujemo Čerenkovo sevanje. V elektrarni je seveda vse zaprto v reaktorski posodi, tako da Čerenkovega sevanja tam ne vidimo, v raziskovalnih reaktorjih pa je to sevanje vidno (reaktorska posoda je odprta in zalita z vodo) če je dovolj močno, oziroma če je moč reaktorja dovolj velika. To lahko vidimo tudi na reaktorju TRIGA v Podgorici. Še posebej lepo je sevanje vidno pri pulznem eksperimentu, kjer moč reaktorja zelo hitro naraste nato pa se reaktor samodejno "ugasne". Takrat opazimo lep "fleš". Mogoče film na povezavi ni najboljši je pa vidno sevanje med pulzom.
http://www.rcp.ijs.si/f8/sl/index-sl.html

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Post by shrink » 5.10.2006 14:07

pablic wrote: Zvočni zid ni določen v zraku. Hitrost zvoka v različnih medijih je različna, še več tudi v zraku hitrost zvoka ni konstantna. Hitrost zvoka je definirana kot c=sqrt(dtlak/dgostota) in se spreminja s temperaturo c=sqrt(kapa*R*T), oziroma tudi s tlakom. Torej hitrost pri kateri letalo prebije zvočni zid je odvisna od temperature, tlaka in pa tudi vlažnosti. Se spomniš predavanj pri Žunu? Nekaj malega osnov smo dobili tam.
http://en.wikipedia.org/wiki/Speed_of_sound
Ravno zaradi tega je vpeljano Machovo število.
Hitrost nabitih delcev (recimo elektronov) pa je lahko v snovi večja od hitrosti svetlobe v tej snovi. To lahko opazimo pri elektronih ki nastanejo pri jedrski cepitvi v jedrski sredici. Ti elektroni imajo hitrost večjo od hitrosti svetlobe v tem mediju, ko pa se upočasnjujajo oddajajo fotone, oziroma EM sevanje, ki ga imenujemo Čerenkovo sevanje. V elektrarni je seveda vse zaprto v reaktorski posodi, tako da Čerenkovega sevanja tam ne vidimo, v raziskovalnih reaktorjih pa je to sevanje vidno (reaktorska posoda je odprta in zalita z vodo) če je dovolj močno, oziroma če je moč reaktorja dovolj velika. To lahko vidimo tudi na reaktorju TRIGA v Podgorici. Še posebej lepo je sevanje vidno pri pulznem eksperimentu, kjer moč reaktorja zelo hitro naraste nato pa se reaktor samodejno "ugasne". Takrat opazimo lep "fleš". Mogoče film na povezavi ni najboljši je pa vidno sevanje med pulzom.
http://www.rcp.ijs.si/f8/sl/index-sl.html
K temu bi dodal, da je valovno čelo sevanja Čerenkova podobno Machovemu valovnemu čelu pri mehanskem valovanju. Sevanje Čerenkova je namreč koherentno krogelno EM valovanje, ki daje stožčasto valovno čelo.

Tudi ta podobnost nekatere napeljuje k sklepanju, da naelektreni delci pri pojavu Čerenkova "prebijejo svetlobni zid". Kot pa je že omenil Roman, bi se moral "preboj" zgoditi v vakuumu, da bi res lahko to upravičeno trdili.

User avatar
MAVER|CK
Posts: 880
Joined: 27.5.2005 16:34
Contact:

Post by MAVER|CK » 6.10.2006 8:50

Tega ne morm razumet, zakaj se lahko rece zvocni zid, kjerkoli v mediju pri katerikoli temperaturi pritisku in vlagi (ja Zun je to razlagu men ze kr neki let nazaj, hehe), svetlobni zid pa le v vakuumu? Kajti zvocni zid je lahko v nekem mediju tlaku in pritisku tudi nek maksimalen in kjer lahko recem hitreje pa zvok ne more iti pa vseeno govorimo o preboju zvocnega zida pri dolocenih pogojih!!! Za svetlobo mi pa pravite, da je le pri vakuumu tisto kar se steje za preboj svetlobnega zidu. Ali ni enacbe, ki bi zmanjsala to hitrost, ce bi imeli razlicne pritiske gostoto in ostale lastnosti medija?

Kaj pa odgovor na vprasanje ce je hitrost svetlobe v crni luknji 0 oziroma manjsa od ubezne hitrosti zaradi same gostote (sestave medija okoli nje) in ne gravitacije?

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 6.10.2006 10:01

MAVER|CK wrote:Tega ne morm razumet, zakaj se lahko rece zvocni zid, kjerkoli v mediju pri katerikoli temperaturi pritisku in vlagi (ja Zun je to razlagu men ze kr neki let nazaj, hehe), svetlobni zid pa le v vakuumu? Kajti zvocni zid je lahko v nekem mediju tlaku in pritisku tudi nek maksimalen in kjer lahko recem hitreje pa zvok ne more iti pa vseeno govorimo o preboju zvocnega zida pri dolocenih pogojih!!! Za svetlobo mi pa pravite, da je le pri vakuumu tisto kar se steje za preboj svetlobnega zidu. Ali ni enacbe, ki bi zmanjsala to hitrost, ce bi imeli razlicne pritiske gostoto in ostale lastnosti medija?
Nosilci zvočnega valovanja so masni delci na katere delujejo medsebojne sile.
Noslilec svetlobnega valovanja pa je prostor. Lastnost praznega prostora oziroma vakuma določajo absolutne konstante kot so: indukcijska konstanta, dielektrična konstanta, prevodnost praznega prostora... V realnem prostoru te konstante niso enake praznemu prostru. Vse te konstante so v direktni povezavi s relativno svetlobno hitrostjo in določajo maksimalno relativno hitrost svetlobe oziroma elektromagnetnega valovanja skozi dani prostor. Te konstante določajo lokalne ukrivljenosti prostora in s tem tudi sam relativni čas potovanja svetlobe skozi prostor.

Lep dan..

KM
Posts: 5
Joined: 14.9.2007 10:38
Location: nove jarse

Post by KM » 14.9.2007 17:53

Od kje svetloba dobi tak zagon da potuje s tako hitrostjo in zakaj ne neha po določenem času. zakaj svetloba potuje?
zakaj svetloba ne stoji na mestu? in koliko časa potrebuje svetloba da
doseže svojo stalno hitros.

ZdravaPamet
Posts: 2841
Joined: 16.8.2004 19:41

Post by ZdravaPamet » 14.9.2007 19:10

Od kje svetloba dobi tak zagon da potuje s tako hitrostjo in zakaj ne neha po določenem času. zakaj svetloba potuje?
zakaj svetloba ne stoji na mestu? in koliko časa potrebuje svetloba da
doseže svojo stalno hitros.
Na vprašanja zakaj, čemu ipd. fizika ne odgovarja. Nihče ne ve, zakaj se svetloba širi tako, kot to opisuje valovna enačba EM-valovanja. Nihče ne ve, zakaj ne neha, nihče ne ve, zakaj ne stoji na mestu. Imamo opise, enačbe, ki zgolj pojasnjujejo njeno širjenje.

KM
Posts: 5
Joined: 14.9.2007 10:38
Location: nove jarse

Post by KM » 14.9.2007 23:47

no pa poglejmo njeno širjenje zakaj se širi samo v naravnih črtah in zakaj se odbija in ne gre skozi druge predmete??

Post Reply