mriz napisal/-a:Če bi se določena kultura, ki trenutno ne sprejema enokopravnosti žensk, razvila do te mere, da bi to enakopravnost priznala, v prejšnji obliki ne bi več obstajala. Saj je čisto enostavno - če se zločinec razvije do stopnje, da več ne podpira zločina, neha biti zločinec - torej, njegovi vzorci mišljenja in delovanja se zamenjajo.
Ja, spremenila bi se. Ne bi obstajala v prejšnji obliki, ampak, po moje bi še vedno govorili o neki kulturi. Naši kulturi rečemo judovsko-krščanska kultura, tudi mi sami smo ne tako dolgo nazaj priznali enakopravnost ženskam (če sploh smo v vseh segmentih) pa kljub temu še vedno govorimo o tej kulturi. Po moje se je samo razvila v tem segmentu na višjo stopnjo.
mriz napisal/-a: V tem smislu gledam tudi na medkulturni dialog - ne vidim možnosti, da bi dosegel medkulturno strinjanje glede nekih univerzalnih etičnih norm, če se pri problematičnih kulturah določeni vzorci mišljenja in delovanja ne bi izničili in zamenjali. Drugače povedano - jaz nočem dosečti splošnega strinjanja z zločincem, ampak hočem, da ta človek ni več zločinec..
Okoli tega se popolnoma strinjava. Napačne vzorce mišljenja izničiti in zamenjati.
mriz napisal/-a:Kar se tiče določanja zaostalosti kulture - ne vem, za izhodišče je verjetno ustrezna že omenjena enakopravnost vseh članov. Torej, odpadejo rasizem, manjvrednost žensk, suženjstvo in podobno. Neki obstranski avtohtoni običaji nekega indijanskega plemena pri tem sploh niso aktualni.
Ravno zato sem se spraševal po parametrih oziroma kateri atributi določajo zaostalost oziroma naprednost neke kulture. Če povzamem tvoje, ki jih ponudiš za izhodišče, lahko mirno ugotovim, da je bila kultura ameriške nacije (ZDA) vsaj še do sredine prejšnjega stoletja zelo zaostala (rasizem, manjvrednost žensk,..). Po drugi strani pa je bila tehnično tehnološko verjetno ena najnaprednejših kultur.
Roman napisal/-a:No, spet me je zasrbel jezik.
Upam, da te bo še večkrat, saj te smatram za sogovornika od katrega se lahko veliko naučim.
Roman napisal/-a: Trditev, da manj razvita kultura pregazi bolj razvito, se mi zdi zelo sporna. Dejstvo je, da je osvajalec moral biti tehnično bolj razvit od domorodske družbe, sicer mu ne bi uspelo. Tudi to spada v kulturo. Kaj pa drugi del kulture? Nekateri pod tem mislijo upravni aparat, drugi mistiko (kar ne bi smelo veljati kot višja razvitost), tretji umetnost, kar pravzaprav sodi pod mistiko. Ali je animizem domorodcev višje razvita kultura kot kak monoteizem okupatorja? Ali je človeško žrtvovanje pri indijancih znak višje razvitosti? Ali so lokalne ideologije afriških plemen bolj razvite od globalizirane ideologije zahodnega sveta?
Nisem tistega napisal kot trditev, no, to vsaj ni bil moj namen. Napisal sem ta stavek, no, moj namen je bil, ravno v kontekstu dilem, ki jih ti napišeš.
Mogoče še stavek glede človeškega žrtvovanja pri indijancih. Kolikor mi je znano, so večinoma ljudi žrtvovali, ker so popolnoma zgrešeno mislili, da bodo s tem zadovoljili bogove in bodo imeli od tega določeno korist (npr. da bo potem padel dež). Tej koristi lahko mirno rečemo ekonomska korist. Tu pa se mi zastavi vprašanje, ali določene kulture ne počno tega še danes. Ali ne moremo v pošiljanju ljudi v vojno prepoznati podobnega vzorca, samo, da jih več ne žrtvujemo za boga religij ampak za boga, ki ga lahko imenujem Kapital.
Roman napisal/-a:Kar se tiče nekih univerzalnih etničnih norm, ki bi jih lahko sprejelo vse človeštvo, moramo ugotoviti, da so si jih prisvojile religije in jih po svoje modificirale. Zato se zdi, da je boj proti religijam isto kot boj proti etiki. Po drugi strani pa mislim, da je na primer deset krščanskih zapovedi, če preskočim prvih nekaj političnih direktiv, namenoma zapisanih pavšalno in površno, da jih je mogoče precej poljubno interpretirati.
Sam berem Dekalog, kot spisek tistega kar človek ni oziroma človeka ima ravno nasprotne lastnosti. Kaže mi na realno človeka. Če smo najuspešnješi oziroma najsposobnejši plenilci na planetu so v nas zakoreninjene lastnosti, ki jih Dekalog prepoveduje. Tega so se verjetno zavedali tudi avtorji spiska navodil in prepovedi. Uporabili so ga za politične namene, saj so napisal nek, ne samo splošen, temveč tudi idealen spisek, katerga se tedanji kakor tudi današnji človek ne more držati. Ljudi so s tem obsodili na "večno" krivdo, na življenje v konstantnem "grehu". Odpustek za ta greh pa jim, da lahko samo bog preko svojih prestavnikov na Zemlji. Za utrjevanje oblasti, takratnih elit, genialna poteza. Win win situacija. Če bi se bili ljudje sposobni tega držat dobiš poslušne disciplinirane mase, katerim ni težko vladati. Če pa se ne držijo imaš osnovo za kaznovanje proti kateremu je ugovor pravzaprav nemogoč.
Roman napisal/-a:Kako bi na primer to zapoved, ki bi morala biti ena osnovnih v hipotetičnem novem družbenem redu, sploh morali oblikovati, da bi bila uporabna? Kako v tem oziru urediti spore med mesojedci in rastlinojedci, med različnimi rešitvami problema splava, evtanazije, samomorov, kriminala, družbene represije?
Kot si že sam ugotovil so si etiko prisvojile religije, torej jo odvzeti iz primata religij.
Žal moram nehati, že tako sem predolg. Upam, da bo debata še tekla, tako da bom skušal odgovoriti do konca na ta vprašanja. Če bom sploh lahko odgovoril.