Supernova
Re: Supernova
GJ, samo približno si me razumel glede zaporedja prihajanja svetloba iz supernove. Bom preveril če sem zapisal dovolj razumljivo. Glede hitrosti svetlobe se seveda strinjava, da fotona potujeta s svetlobno hitrostjo glede na Zemljo. Bolj pomembno je najino drugo strinjaje in sicer da en foton miruje glede na okolico, v kolikor kot njegovo okolico razumemo drug foton.
Roman, Maxwellova formula za hitrost svetlobe je OK, kadar opisujemo gibanje svetlobe v sistemu opazovanja v katerem se nahaja izvor svetlobe. Za opisovanje gibanja EM valovanja v drugem sistemu opazovanja pa enačbi manjka razsežnost gibanja opazovalca. Ko bo v fiziki izmerjena hitrost svetlobe iz gibajolega se vira, bodo Maxwellove enačbe postale za eno razsežnost bolj zapletene.
LP FR
Roman, Maxwellova formula za hitrost svetlobe je OK, kadar opisujemo gibanje svetlobe v sistemu opazovanja v katerem se nahaja izvor svetlobe. Za opisovanje gibanja EM valovanja v drugem sistemu opazovanja pa enačbi manjka razsežnost gibanja opazovalca. Ko bo v fiziki izmerjena hitrost svetlobe iz gibajolega se vira, bodo Maxwellove enačbe postale za eno razsežnost bolj zapletene.
LP FR
Re: Supernova
Heh spet en k bo svetlobo prehiteu.
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Supernova
Ne, ne, Lister, tale jo je že večkrat.Heh spet en k bo svetlobo prehiteu.
Rozman, hudo mi je, ker te skorajda nič ne razumem.Rozman napisal/-a:Roman, Maxwellova formula za hitrost svetlobe je OK, kadar opisujemo gibanje svetlobe v sistemu opazovanja v katerem se nahaja izvor svetlobe. Za opisovanje gibanja EM valovanja v drugem sistemu opazovanja pa enačbi manjka razsežnost gibanja opazovalca. Ko bo v fiziki izmerjena hitrost svetlobe iz gibajolega se vira, bodo Maxwellove enačbe postale za eno razsežnost bolj zapletene.
Vendarle elektromagnetno valovanje moreš opazovati iz neskončno mnogo opazovalnih sistemov, če se le to pojavi v enem, se zagotovo še v množici drugih. Kako torej lahko trdiš, da je formula \(c=1/\sqrt{\mu_{0}\varepsilon_{0}}\) veljavna zgolj v sistemu, v katerem se nahaja izvir valovanja, saj se izvor "nahaja" v neskončno mnogo sistemih. Pri transformaciji valovne enačbe, ki opisuje elektromagnetno valovanje, se faktor, ki predstavlja hitrost valovanja, ne spremeni, o tem smo tudi že večkrat debatirali. Enačbi zatorej ne manjka popolnoma nič, razen vpliva snovi.
Trdiš, da hitrost svetlobe iz gibajočega se svetila, še ni bila pomerjena. To ni res, enkrat smo ti že navajali primere meritev.
Kaj to pomeni, da enačba postane "za eno razsežnost bolj zapletena"?
Re: Supernova
Ljudem še kar ni jasen da niso formule tiste ki so postavile c kot najvišjo hitrost ampak je c postavil formule. Zato pa je toliko zmede.
Je pa žalostno da ko jim to poveš še zmerom ne dojamejo.
Je pa žalostno da ko jim to poveš še zmerom ne dojamejo.
Re: Supernova
ZdravaPamet, glede meritve hitrosti nimam kaj dodati k razpravi ki smo jo imeli pred časom. Različno razmišljamo, kar pa se mi ne zdi nič katastrofalnega. Drugo, Maxwellova enačba bo po izmerjeni hitrosti svetlobe iz gibajočega vira upoštevala hitrost opazovalca.
Lister, c iz gibajočega vira je hipotetična in tako so hipotetične tudi enačbe, ki izhajajo iz c. Če veš za objektivno meritev c iz gibajočega vira se priporočam. Zakaj Michelsonov interfereometer ne pokaže hitrosti svetlobe iz gibajočega vira pa sem pojasnil v poglavju 'Hitrost svetlobe' na moji strani.
LP FR
Lister, c iz gibajočega vira je hipotetična in tako so hipotetične tudi enačbe, ki izhajajo iz c. Če veš za objektivno meritev c iz gibajočega vira se priporočam. Zakaj Michelsonov interfereometer ne pokaže hitrosti svetlobe iz gibajočega vira pa sem pojasnil v poglavju 'Hitrost svetlobe' na moji strani.
LP FR
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Supernova
Maxwellove enačbe že imajo "popolno obliko". ( , če me razumeš)Drugo, Maxwellova enačba bo po izmerjeni hitrosti svetlobe iz gibajočega vira upoštevala hitrost opazovalca.
Enačba, ki sem jo navadel, ni temeljna Maxwellova. Vidim, da se spet ne razumemo. Prosim, zapiši enačbo, ki jo imenuješ Maxwellovo, da bomo vsi vedeli, katera mora biti po tvojem mnenju drugačna.
Hitrost svetlobe, ki jo izseva gibajoče se svetilo, ni nič več ali manj stvarna kot hitrost svetlobe iz mirujočega se svetila. Še več, je popolnoma enakovredna hitrosti materialnih delcev, hitrosti avtomobila v predoru... vse v m/s.Lister, c iz gibajočega vira je hipotetična in tako so hipotetične tudi enačbe, ki izhajajo iz c.
Kolikor vem, smo ti že predstavili meritev.Če veš za objektivno meritev c iz gibajočega vira se priporočam.
Re: Supernova
Bom tako vprasal, da bo jasno, kaj je narobe (saj ne bo pomagalo, samo tako, da ne bos rekel da nihce ne razlozi):
V cem lahko lokalno elektricno in magnetno polje svetlobe gibajocega se svetila, locis od tiste od mirujocega? Ker ce lokalno ne mores lociti iz katerega vira prihaja, potem veljajo za obe iste Maxwellove enacbe in s tem ista hitrost. Ce ''fotografiras'' elektromagnetno polje svetlobe obeh zarkov v nekem trenutku, bos prepoznal, kateri je hitrejsi? Ta tvoja teorija mora v najboljsem primeru uvesti najmanj se eno polje, ki se prenasa istocasno s svetlobo in nosi informacije o hitrosti, pa se to bi znalo biti hudo problematicno pri sekanju dveh zarkov, ker ni linearno
V cem lahko lokalno elektricno in magnetno polje svetlobe gibajocega se svetila, locis od tiste od mirujocega? Ker ce lokalno ne mores lociti iz katerega vira prihaja, potem veljajo za obe iste Maxwellove enacbe in s tem ista hitrost. Ce ''fotografiras'' elektromagnetno polje svetlobe obeh zarkov v nekem trenutku, bos prepoznal, kateri je hitrejsi? Ta tvoja teorija mora v najboljsem primeru uvesti najmanj se eno polje, ki se prenasa istocasno s svetlobo in nosi informacije o hitrosti, pa se to bi znalo biti hudo problematicno pri sekanju dveh zarkov, ker ni linearno
Re: Supernova
Aniviller, se strinjam, če EM polj iz različno hitrih virov ne znamo ločiti, nimamo kriterija z njihovo posamično opazovane. Viri svetlobe oziroma EM valovanj na Zemlji nimajo zadostnih hitrosti, da bi jih lahko ločevali. Imamo pa pojave v vesolju, kjer pa so ta ločevanja možna. Opisal sem dvoje takih pojavov:
- Izbruhi na Soncu imajo hitrosti preko 1000 Km/s. Svetlobo iz posameznih delcev lahko ločujemo na osnovi opazovanja spektralnih črt. Satelita za opazovanje Sonca - SOHO in Hinode sta ugotovila, da se odvisno od hitrosti plazme spremeni frekvenca svetlobe po Dopplerju ne spremni pa se valovna dolžina svetlobe glej: http://www.anti-energija.com/Korona.pdf
- Drug primer kaže primer supernove, kjer fotoni hitrih delcev, ki so izsevani v smeri opazovalca prispejo na Zemljo mesece pred fotoni, ki so hkratno izsevani iz v nasprotni smeri. Glej: http://www.anti-energija.com/Supernova.pdf
So torej načini za ločeno opazovanje fotonov iz različno hitrih virov in s tem prepoznavanje njihovih hitrosti.
LP FR
- Izbruhi na Soncu imajo hitrosti preko 1000 Km/s. Svetlobo iz posameznih delcev lahko ločujemo na osnovi opazovanja spektralnih črt. Satelita za opazovanje Sonca - SOHO in Hinode sta ugotovila, da se odvisno od hitrosti plazme spremeni frekvenca svetlobe po Dopplerju ne spremni pa se valovna dolžina svetlobe glej: http://www.anti-energija.com/Korona.pdf
- Drug primer kaže primer supernove, kjer fotoni hitrih delcev, ki so izsevani v smeri opazovalca prispejo na Zemljo mesece pred fotoni, ki so hkratno izsevani iz v nasprotni smeri. Glej: http://www.anti-energija.com/Supernova.pdf
So torej načini za ločeno opazovanje fotonov iz različno hitrih virov in s tem prepoznavanje njihovih hitrosti.
LP FR
Re: Supernova
Ne razumes, ni problem v viru. Problem je v tem, da ko svetloba zapusti vir, polje nima sredstev, da si zapomni hitrost.
Re: Supernova
Mi lahko zaupaš, za koliko se frekvenca svetlobe spremeni (stara in nova vrednost)?Rozman napisal/-a:odvisno od hitrosti plazme spremeni frekvenca svetlobe po Dopplerju ne spremni pa se valovna dolžina svetlobe
Re: Supernova
Aniviller, če uspemo pri svetlobi nekje na poti žarka neodvisno meriti oba parametra tako frekvenco kot valovno dolžino (ne enega preko preslikave med frekvenco in valovno dolžino iz drugega) lahko preko enačbe c=f*lambda kjerkoli na poti žarka ugotavljamo hitrost svetlobe. Kako do avtonomnih meritev frekvence in valovne dolžine pa sem opisal v prej navedenih linkih.
Roman, frekvenca svetlobe se spreminja natanko po Dopplerju glede na hitrost vira, valovna dolžina pa se ne spreminja zaradi hitrosti plazme, se pa malenkost spreminja zaradi pospeškov plazme. Vse sem natanko opisal na strani http://www.anti-energija.com/Korona.pdf
LP FR
Roman, frekvenca svetlobe se spreminja natanko po Dopplerju glede na hitrost vira, valovna dolžina pa se ne spreminja zaradi hitrosti plazme, se pa malenkost spreminja zaradi pospeškov plazme. Vse sem natanko opisal na strani http://www.anti-energija.com/Korona.pdf
LP FR
Re: Supernova
Miselni poskus, ki pokaze tvojo zmoto (naredili so ga vec kot 100 let nazaj):
imas dva elektromagnetna vala s popolnoma enako valovno dolzino, vendar drugacno frekvenco. Polje obeh valov po vsem prostoru je popolnoma enako, veljajo tudi popolnoma enaki zakoni. Kako lahko potem iz enake zacetne slike in enakih zakonov dobis dve razlicni frekvenci? To je podobno, kot bi spustil dva enaka kamna iz dveh metrov visine in bi padala razlicno hitro, ali, se bolj neumno, da bi bilo 1+1 vcasih 2, vcasih pa 3.
imas dva elektromagnetna vala s popolnoma enako valovno dolzino, vendar drugacno frekvenco. Polje obeh valov po vsem prostoru je popolnoma enako, veljajo tudi popolnoma enaki zakoni. Kako lahko potem iz enake zacetne slike in enakih zakonov dobis dve razlicni frekvenci? To je podobno, kot bi spustil dva enaka kamna iz dveh metrov visine in bi padala razlicno hitro, ali, se bolj neumno, da bi bilo 1+1 vcasih 2, vcasih pa 3.
Re: Supernova
Super stran rozman, lepo oblikovani članki in zanimivo razmišlanje.
Problem je v tem, da je vsega preveč napisano pa si je težko vzeti toliko časa, da bi vse prebral.
Me pa zanima sledeče od kje si pobiral informacije za članek o masi http://www.anti-energija.com/masa.pdf (ne vem ali imaš kje drugje debato na to temo?)
Najbrž si povzel po kateri knjigi? Ker do antimaterije se mi zdi vse OK, predvsem mi je všeč, kako se energija kot jamica okoli kroglice (materija) upira njenemu gibanju!
Torej moje nadaljevanje razmišlanja, če bi lahko neko maso pospešili dovolj hitro (neskončna energija, ampak po tvojem razmišlanju le-ta pada z večanjem pospeška. NORO bi blo!!!) potem bi lahko prebili ENERGIJSKI ZID (svetlobna hitrost???) in bi nam ostala samo masa brez energije, ki bi ostala daleč nekje zadaj. Takrat ne bi več potrebovali sile za premikanje mase. Torej bi lahko šli hitro kolikor te je volja že ob najmanjšem potisku ogromne vesoljske ladje! Haha, nobelova nagrada me čaka leta 3000:) in to za izum antigravitacijske naprave .
Problem je v tem, da je vsega preveč napisano pa si je težko vzeti toliko časa, da bi vse prebral.
Me pa zanima sledeče od kje si pobiral informacije za članek o masi http://www.anti-energija.com/masa.pdf (ne vem ali imaš kje drugje debato na to temo?)
Najbrž si povzel po kateri knjigi? Ker do antimaterije se mi zdi vse OK, predvsem mi je všeč, kako se energija kot jamica okoli kroglice (materija) upira njenemu gibanju!
Torej moje nadaljevanje razmišlanja, če bi lahko neko maso pospešili dovolj hitro (neskončna energija, ampak po tvojem razmišlanju le-ta pada z večanjem pospeška. NORO bi blo!!!) potem bi lahko prebili ENERGIJSKI ZID (svetlobna hitrost???) in bi nam ostala samo masa brez energije, ki bi ostala daleč nekje zadaj. Takrat ne bi več potrebovali sile za premikanje mase. Torej bi lahko šli hitro kolikor te je volja že ob najmanjšem potisku ogromne vesoljske ladje! Haha, nobelova nagrada me čaka leta 3000:) in to za izum antigravitacijske naprave .
Re: Supernova
Anivilier kako lahko imaš žarka z enako valovno dolžino in različno frekvenco? A ni c=lambda*frekvenca. Torej če se ena spremeni se tudi druga spremeni?
Re: Supernova
Saj to trdi Rozman, jaz sem samo pokazal zakaj je to nemogoce.