Kaj je bilo pred velikim pokom?
Ja, Matjaž, nekatere stvari pač težko sprejemamo. Še več, vsak ima svoje kriterije sprejemljivosti. Kdo je že dejal, da je narava veliko bolj nenavadna, kot si to lahko predstavljamo ali zamislimo? Jaz pa si na primer nikakor ne morem predstavljati uma, ki bi obstajal neodvisno od materije. Kaj šele, da bi iz njega vse izšlo.
Zgodba o preprostosti narave skozi oči znanosti je kar poučna. V antiki so poznali štiri elemente (zemlja, voda, zrak in ogenj). Elementi so z Mendeljejevim postali nekaj drugega, izkazalo se je, da jih je veliko več, ampak število njihovih gradnikov pa se je zmanjšalo na tri (elektron, proton in nevtron). Potem so odkrili kvarke, danes pa govorijo o strunah in podobnem. Da ne omenjam niti štirih osnovnih sil. Pravzaprav je narava res zelo enostavna (poleg pravice, da o njej tako tudi mislimo), pa to še ne pomeni, da jo razumemo ali celo obvladujemo.
Štirje elementi pri grških filozofih verjetno pomenijo energije štirih agregatnih stanj. Na tem principu temelji en način naravnega zdravljenja, ko se pri človeku ugotavlja stanje teh energij in z dodajanjem tistih, ki jih je premalo, popravlja zdravje. Na kitajskem so dodali še 5. element eter in na principu 5 elementov temelji zdravljenje z akupunkturo in drugi načini tradicionalnega zdravilstva. Filozofi so imeli samo intuicijo, ne pa tudi fizikalnega znanja in so govorili in pisali to, kar so čutili.
Da narave ne razumemo je verjetno kriv način, kako smo se lotili razumevanja narave. Po mojem superpozicij in drugih zadreg kvantne fizike sploh ni, tako kot ni problema gibanja sence s hitrostjo večjo od svetlobne, ker se nič ne giblje. Mislim, da so problem naši miselni vzorci in ne narava. Kako je že nekdo rekel: čudeži niso v nasprotju z naravo ampak v nasprotju z našim pojmovanjem narave. Verjamem, da v naravi veljajo določene zakonitosti, ki nimajo izjem in da bodo modeli superstrun marsikaj pojasnili.
Da narave ne razumemo je verjetno kriv način, kako smo se lotili razumevanja narave. Po mojem superpozicij in drugih zadreg kvantne fizike sploh ni, tako kot ni problema gibanja sence s hitrostjo večjo od svetlobne, ker se nič ne giblje. Mislim, da so problem naši miselni vzorci in ne narava. Kako je že nekdo rekel: čudeži niso v nasprotju z naravo ampak v nasprotju z našim pojmovanjem narave. Verjamem, da v naravi veljajo določene zakonitosti, ki nimajo izjem in da bodo modeli superstrun marsikaj pojasnili.
Če si nastanek vesolja že razlagamo s teorijo velikega poka, od kod se je potem vzel pra-atom? Tega ta teorija ne pove. Tudi ne pove nič o 'svetu' v katerem se nahaja ta pra-atom. Zakaj pa je nastal ta svet v katerem je možen obstoj pra-atoma?
To ali je nastanek vesolja povezan s cikličnimi dogodki (širjenja in krčenja) se mi sploh ne zdi bisveno, saj je vprašanje potem- kaj je te cikluse sprožilo predvsem pa od kod se je vzelo to kar jih je sprožilo?
To ali je nastanek vesolja povezan s cikličnimi dogodki (širjenja in krčenja) se mi sploh ne zdi bisveno, saj je vprašanje potem- kaj je te cikluse sprožilo predvsem pa od kod se je vzelo to kar jih je sprožilo?
On (Brahman ali Bit) si je zaželel: 'Naj me bo mnogo, naj se rodim.' Začel je premišljevati. Ko je premislil, je ustvaril vse, kar obstaja. To je ustvarilo to in tudi vstopilo v to. In ko je vstopilo, je postalo vse z obliko in brez oblike, določljivo in nedoločljivo, vzdržujoče in nevzdržujoče, čuteče in nečuteče, resnično in neresnično. Resnica je postala vse, kar je. Temu (Brahmanu) pravijo Resnica.(Taittirija Upanišad)