Kvarkadabra forum

Zanimiva je tudi ta teorija: Vesolje ima skupno energijo enako 0. Lahko da je enerija, ki jo ima vse vesolje zaradi mase in hitrosti nasprotno enaka energiji gravitacije (potencialni energiji).

To sem slišal pred leti, zato verjetno nisem čisto točno povedal (napisal)

Po mojem je moralo biti pred velikim pokom nekaj dinamičnega, če ne bi bilo nič, ali če bi bilo nekaj statičnega, samo od sebe do velikega poka ne bi moglo priti. Da se nekaj dogaja, je potrebna razlika potencialov. Da je vesolje nastalo iz nič je možno, ker tudi kvarki in elektroni nastajajo v vakuumu.

Se pravi, da je vakuum dinamična stvar? In kaj se v njem giblje?

V vakuumu nastajajo in izginjajo pari delec-antidelec. Misliš da se v prostoru, kjer ni nič dinamičnega, lahko sam od sebe sproži nek proces?

Misliš da se v prostoru, kjer ni nič dinamičnega, lahko sam od sebe sproži nek proces?

Ne vem. V vakuumu naj bi ne bilo ničesar. Kaj naj bi tedaj bilo takega v njem, kar naj bi povzročalo (nepovzročene) vakuumske fluktuacije?

Ne vem kaj so vakuumske fluktuacije, vem pa, da v vakuumu nastajajo in izginjajo pari delec-antidelec. To se po mojem ne bi moglo dagajati samo od sebe v okolju, kjer je vse statično.

Saj ravno to so vakuumske fluktuacije. Seveda razumem, da dvomiš o nepovzročenosti, ampak vzrokov vendar ne moreš skriti v nekakšno abstraktno dinamičnost. Zato te sprašujem, kako si dinamiko vakuuma predstavljaš.

Predstavljam si da neka zavest, ki je dinamična, povzroča kolapse valovne funkcije.

vse teorije o velikem poku drzijo, prvo tocko in zakone je pa postavil/ustvaril Bog -arhitekt, ki si je celotno vesolje zamislil?

M.

Mastjaž, kaj pa je bilo pred to dinamično zavestjo?

Matej, kdo pa si je zamislil arhitekta?

Roman, samo sprašuješ, nisi mi pa še odgovoril na vprašanje.

Matjaž, misliš na vprašanje, če se lahko sam od sebe sproži kak proces v prostoru, kjer ni nič dinamičnega? Nisem prepričan, da vprašanje sploh razumem (zato sem tudi jaz postavljal vprašanja), niti da je vprašanje, kakorkoli ga že razumem, smiselno. Vprašanje se pravzaprav nanaša na razmišljanje o vzročnih verigah (in poslednjih vzrokih), nanj pa je po svoje odgovarjal že Aristotel in za njim ponovil Tomaž Akvinski. Ta odgovor ponujaš tudi ti. Nasproten pogled je ponudil Marx (ali pa je bil to Engels), ki zagovarja neskončnost gibanja, da mu ne bi bilo treba priti do prvega gibalca. Domet današnje znanosti je v trditvi, da je vesolje nepovzročeno, a (za razliko od Marxovega mnenja) ne traja večno. Ta trditev je tudi meni bližja od prejšnjih dveh, zato je moj odgovor na tvoje vprašanje DA.

V vakuumu se pojavljajo vakuumske fluktuacije - dva virtualna delca, mislim da z različnim spinom. Ta delca nastaneta in se nato v kratkem času tudi izničita. Do tega bi naj prišlo zaradi nekakšnih vibracij na p-brani iz katere se ''iztrgata'' in pojavita kot delca v prostoru-času.

Kako sta fluktuacije povezala z dogajanjem pred inflacijo vesolja? Takrat je bilo vesolje ena sama gosta točka in vakuum še ni obstajal.

Morda je vse le vesolje.
Karkoli je nastalo v vesolju ne more ven, saj sta prostor (3D) in čas nastala skupaj z materijo tako, da eden brez drugega ne morejo obstajati.
Tako imamo materijo, ki je vezana na prostor-čas in skupaj tvorijo vesolje, ki je vezano na...? Druge dimenzije?
Karkoli je obstajalo tako rečeno ''pred'' samim vesoljem obstaja tudi zdaj in je vsepovsod ''okoli'' nas. Mi tega ne moremo zaznati, ker so naša čutila osnovana samo za zaznavanje treh prostorskih in časovne dimenzije. Nikoli ne bomo mogli iz vesolja, saj tam materija ne obstaja. Vse skupaj je kot igrica tipa Vice City, kjer se mesto počasi širi, ko opraviš vedno več misij, v resnici pa se je razširilo samo za lika v igrici, na disku pa zaseda še vedno enako število bytov.

Težko bi sprejel, da se nekaj lahko zgodi samo od sebe. To bi lahko pomenilo npr. to, da se bo na moji mizi začel koledar premikati sam od sebe. Moje mnenje je, da je vesolje povzročeno in ne traja večno.