Krmar napisal/-a:Roberto
Kaj je moj namen- je moj problem!Mojega vedenje ne bo priznano,dokler agregata ne dam v javnost,ker moja teorija podira celotno obstoječo civilizacijsko življenjsko paradigmo.Kot sem že povedal,kontaminirani (kvazi)ntelektualci jo ne bodo sprejeli,ker bodo morali priznati,da so jih učili (učijo) navadne bedarije.Največja bedarija,ki mo jo uspeli realizirati je atomska energija-bombe itd.Da vseh drugih črnih lukenj okrog razumevanja vesoljne samobitnosti in nas samih v njej sploh ne omenjam. Jaz poznam (metafizične)intelektualne sposobnosti človeštva in tudi vem zakaj je ta svet v največji krizi do sedaj.Vse bomo rešili,pred nami so zlati časi-večina misli,da ne bomo izšli iz tega drugače kot z odkrito revolucijo kot je bila sprožena v S Afriki.Vsako nasilje je nepotrebno. Mene mnenje človeštva sploh ne zanima,jaz poznam svoje življenjsko poslanstvo in bom človeštvu dal tisto,kar sam smatram da moram dati,da bi svet postal boljši za vse ljudi in za celotno zemeljsko življenje,ki živi tu z nami.Dojemaš?
Krmar, ti verjamem, da ne bo priznano, dokler ne boš dokazal z agregatom. In verjamem ti, da ga imaš, pa čeprav v miniaturni obliki.....
Kaj je moj namen- je moj problem
Tudi tisti, ki je izdelal atomsko bombo in jo odvrgel med ljudi, je imel isti razlog, kot ga imaš ti. Bil je njegov namen in njegova stvar oz. problem....Verjamem, da veš, da je v vsej tej vesoljni samodelujoči zakonitosti vse soodvisno. Nič ni le tvoj ali moj problem....Ampak problem vseh nas. S svojimi dejanji soustvarjamo realnost, ki je vsota vseh nas. Smo kot morje, kjer je vsak od nas kot ena kapljica.....A brez kapljic tudi morja ne bi bilo.
Strinjam se s tabo, do so lastnosti, kot so pohlep, egocentričnost.....Odgovorne za takšno zemeljsko življenje, kot ga kritiziraš. A vse te lastnosti so le izraz nerazumevanja in nezavedanja vesoljne soodvisnosti. Ni razumevanja in zavedanja o tem, kaj povzročamo s svojimi dejanji....Zato, ker menimo, da smo ločeni in da je vse, kar počnemo, le naša stvar oz. problem posameznika. In ker občutimo ločenost, ni odgovornosti in spoštovanja samega življenja. Le takrat, ko čutimo, da smo eno z nečim, nam bo za tisto mar.
Mene mnenje človeštva sploh ne zanima,jaz poznam svoje življenjsko poslanstvo in bom človeštvu dal tisto,kar sam smatram da moram dati,da bi svet postal boljši za vse ljudi in za celotno zemeljsko življenje,ki živi tu z nami.Dojemaš?
Tudi tistega, ki je na primer pobil par tisoč ljudi, ga mnenje človeštva ne zanima...In je verjel, da je njegovo dejanje dobro in bo postal svet lepši.
Še vedno velja resnica, da nas pri drugih moti tisto, kar nas moti pri sebi...In obratno.....Zavedamo se tistega, kar prepoznamo tako v sebi, kot izven sebe.
Neomejen vir energije, še ne bo človeštvu prinesel zavedanja in razumevanja in samospoznanja.....