Nastanek Velikega poka

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Re: SVETLOBA

Odgovor Napisal/-a Pentium »

GJ napisal/-a:...

:twisted: He he he...
Če se strinjata s tem, so sledeče logične izpeljave precej zanimive, da ne rečem nore.

Začnimo s SVETLOBO.

Svetlobo ne sestavljajo delci, temveč je foton potujoča anomalija realnega prostora. Pojav si bežno lahko predstavljamo kot val na vodi. Valuje namreč medij oziroma prostor. En foton svetlobe je zgolj en val. Energija enega fotona pa je že dolgo poznana in je enaka E = h * v. Pri čemer je E energija fotona, v frekvenca fotona in h Planckova konstanta.
Vseeno pa si sedaj precej lažje razlagamo fizikalni problem dvojne narave svetlobe.
Planckova konstanta torej predstavlja osnovno lastnost medija, oziroma koliko energije moramo vložiti v deformacijo medija, da dobimo en val oziroma foton s točno določeno valovno dolžino.

...

Se absolutno strinjam. Tude jaz sem prišel do te ideje, a samo za graviton. Pri tem pa bi potrebovali še nekaj, po čemer bi se ločile posamezne interakcije (fotoni, gravitoni,...).

Nekaj podobnega bi lahko bila tudi teorija "večdimenzionalnih strun", torej p-bran. Delec je pač val na površini te brane.

Prazen prostor je potem enostavno definirati: je ravna brana, brez anomlij.

Japi: Po mojem je to prostor, v katerem ni fizikalnih pojavov. Mislim, da hočeš ti to povedati z drugimi besedami.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

POVEZAVA PROSTOR-ČAS 2. IN RAZLAGA VAKUUMSKIH FLUKTUAClJ

Odgovor Napisal/-a GJ »

Naj najprej poizkusim odgovoriti Tomu.

Teorija, ki jo zagovarjam pravi, da obstajata dva prostora, oba prostora določa skupna dimenzija, ki določa prostor, oziroma dimenzija medija.

1)Prvi prostor se širi s hitrostjo c.
2)Drugi oziroma inverzni prostor se krči s hitrostjo c.


Oba prostora povezuje enačba Lorentzove transformacije. Torej za naš prostor je uporabna enačba:

Lorentzova transformacija za prostor, ki se širi: t=1/(1-y^2/x^2) ^1/2

in

Lorentzova transformacija za prostor, ki se krči. Torej za prostor, ki ga poznamo pod imenom črne luknje: t=1/(y^2/x^2-1) ^1/2

Ker oba prostora povezuje skupna dimenzija oziroma medij, obstaja med njima ravnovesje. Če se en prostor krči se mora drugi raztezati in obratno. Torej se ne širita v abstraktni prazni prostor ampak zgolj drug v drugega.

...



POTEK ČASA IN NJEGOVA ODVISNOST.

Ker govorimo o povezavi PROSTOR-ČAS se bomo na tem mestu prvič malo bolj resno lotili dimenzije časa.


Osnovni problem razumevanja dimenzije časa je njegova enolična usmerjenost. Z drugimi besedami zakaj, lahko potujemo zgolj po času naprej in ne tudi nazaj. Posledica te usmerjenosti je, da se vse v našem svetu zgolj stara.
Eksperimentalno je sicer dokazano, da na potek časa vpliva kinetična energija telesa. Sam potek časa v odvisnosti od hitrosti telesa pa je seveda povezan z Lorentzovo transformacijo.

Skrivnost čarovnije, ki določa potek časa je vezana na dimenzijo medija oziroma lastnost realnega prostora. Predznak časa namreč določa prostor v katerem živimo.
Torej:
1) V prostoru , ki se širi s hitrostjo c teče čas v pozitivni smeri.
2) V prostoru, ki se krči s hitrostjo c pa teče čas v nasprotni smeri. Čas v črnih luknjah teče v nasprotni smeri od našega.


Če si ponovno ogledate mojo celotno izpeljavo Lorentzove transformacije vam bo verjetno postala sedaj malo bolj logična.

viewtopic.php?p=1758&highlight=#1758
viewtopic.php?p=1776&highlight=#1776
viewtopic.php?p=1785&highlight=#1785

...

Roman je napisal:

Vprašanje pa je, kako to povezati z vakuumskimi fluktuacijami.

Odgovor:


Prostor oziroma dimenzija medija, ki določa naš realni prostor ni enodimenzionalna.

Stanje poljubne točke energije prostora izhaja iz enačbe E=m*c^2 pri čemer je c^2 produkt dveh pod dimenzij medija. Medij je sicer zvezen vendar njegovo prostorsko stanje, določata njegovi pod dimenziji. Če prva pod dimenzija medija neke točke prostora, seka drugo pod dimenzijo medija v vrednosti skoraj nič, potem govorimo o vakuumu. Ker pa je dimenzija medija zvezna je posredno povezana z ostalimi točkami.

Ker na Zemlji naša gravitacija ni konstantna, saj okoli nas kroži Luna (kot tudi ostali planeti) to posledično vpliva na ukrivljenost prostora. Če se spremeni gravitacija prostora, oziroma ukrivljenost prostora to vpliva na celoten prostor in posledično s tem na tudi na prostor, ki predstavlja vakuum. V našem primeru vakuumskih fluktuacij je seveda količina na tak način dobljene energije tej spremembi primerno majhna. Ponovitev poizkusa vakuumskih fluktuacij na naši Luni in primerjava rezultatov s tistimi na Zemlji pa bi verjetno potrdil mojo teorijo.
Rezultat vsake spremembe gravitacije oziroma ukrivljenosti prostora se izraža kot sprememba stanja energije medija oziroma našega realnega prostora! Še drugače, medij, ki predstavlja vakuum oziroma realno prezen prostor, zaradi upliva gravitacije ni raven, če spremeni svojo ukrivljenost se spremeni tudni njegova energija.

...

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

GJ, ful pohvalno, da postrežeš tudi s formulami. Poraja pa se mi vprašanje. Če pri prvi formuli: t=1/(1-y^2/x^2) ^1/2 vzamemo, da je x>y, potem pride druga enačba: t=1/(y^2/x^2-1) ^1/2 imaginarna, se pravi, da iz tega lahko sklepam, da je prostor, ki se krči imaginaren? Torej, v realnem razen ničle tega prostora ne obstaja nič drugega? Ni to že kar definicija praznega prostora? LP!

Japi

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Lorentzova transformacija in smer časa

Odgovor Napisal/-a GJ »

Japi napisal/-a:GJ, Poraja pa se mi vprašanje. Če pri prvi formuli: t=1/(1-y^2/x^2) ^1/2 vzamemo, da je x>y, potem pride druga enačba: t=1/(y^2/x^2-1) ^1/2 imaginarna, se pravi, da iz tega lahko sklepam, da je prostor, ki se krči imaginaren? Torej, v realnem razen ničle tega prostora ne obstaja nič drugega? Ni to že kar definicija praznega prostora? LP!

Japi
Japi full pohvalno, da razmišljaš.
Torej. Če je X=Y govorimo o točki singularnosti prostora. Če pa je X > Y ne moremo več govoriti o vesolju saj enačba Lorentzove transformacije izhaja iz dejstva, da je energija vesolja enaka 1 oziroma energiji našega vesolju. Prostor, ki se krči je do neke mere imaginaren zgolj za nas. Realno pa je proti utež temu našemu prostoru. Zavedati se moraš, da izpeljava Lorentzove transformacije popisuje zgolj dimenzijo energije oziroma medija, zato tudi vsebuje zgolj dve neznanke (dve pod dimenzije).
Še drugače: Vrednost 1 (zgoraj črno poudarjeno) v obeh enačbah Lorentzove transformacije predstavlja trenutek sedanjosti, neke poljubne
točke v prostoru, enačba sama pa je rezultat matematičnega odvajanja.

Torej, desno oziroma levo od naše enice v enačbi Lorentzove transformacije člen y^2/x^2 predstavlja dogodke, ki pripadajo prostoru v katerem čas teče v naši smeri, oziroma prostoru kjer čas teče v nasprotni smeri.

...

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

GJ: Lorentzova transformacija je v osnovi transformacija koordinat, kje pa ti tukaj vidiš, da je energija vesolja postavljena na 1? Po tvoji teoriji bi prej pričakoval, da je energija vesolja 0, kjer je skupna točka imaginarnega vesolja in realnega. Glede imaginarnega vesolja bi pa rekel, da če imava kvantno mehaniko za dovolj pravilno, je vesolje celo imaginarno, realne posledice pa pač lahko eksperimentalno merimo. Iz dejstva, da so valovne funkcije imaginarne in da se da merit šele produkt funkcije z njeno konjugirano vrednostjo. LP!

Japi

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

Tom napisal/-a: Torej, kaj je bilo pred velikim pokom obstajata dve osnovne možnosti.
1. Vesolje se je širilo tudi prej.
2. Vesolje se je krčilo do velikega poka. quote]

Ne.

1. V trenutku velikega poka je bilo vesolje v nejmanjšem možnem premeru, zato se ni moglo širiti že prej.
2. To je ena izmed priljubljenih teorij, ki pa ji ne verjamem.
Izven vesolja torej obstaja prazen prostor brez dimenzij oz.absolutni vakum. :wink:

Če pogledam 1.točko kdaj pa naj bi se začelo? :lol:[/
Izven vesolja ne obstaja nič (razen morda drugih vesolij, ki jih mi ne moremo zaznati, saj so zunaj našega prostor-časa).

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re

Odgovor Napisal/-a GJ »

Japi napisal/-a:GJ: Lorentzova transformacija je v osnovi transformacija koordinat, kje pa ti tukaj vidiš, da je energija vesolja postavljena na 1? Po tvoji teoriji bi prej pričakoval, da je energija vesolja 0, kjer je skupna točka imaginarnega vesolja in realnega. Glede imaginarnega vesolja bi pa rekel, da če imava kvantno mehaniko za dovolj pravilno, je vesolje celo imaginarno, realne posledice pa pač lahko eksperimentalno merimo. Iz dejstva, da so valovne funkcije imaginarne in da se da merit šele produkt funkcije z njeno konjugirano vrednostjo. LP!

Japi
Energija vesolja v moji enačbi ni postavljena na vrednost 1, temveč jo jemljem kot vrednost 1. To pomeni, da obravnavam energijo kot dimenzijo. To pa je tudi bistvo mojega pristopa.

...

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re

Odgovor Napisal/-a GJ »

Japi...

Če sprejmeš to teorijo potem:
1)Gravitacija predstavlja statično ukrivljenost prostora.
2)Svetloba oziroma EMV pa predstavlja dinamično ukrivljenost prostora.


Razmisli, saj je zelo enostavno !!! :twisted: :roll:

...

Japi

Re: Re

Odgovor Napisal/-a Japi »

GJ napisal/-a:Japi...

Če sprejmeš to teorijo potem:
1)Gravitacija predstavlja statično ukrivljenost prostora.
2)Svetloba oziroma EMV pa predstavlja dinamično ukrivljenost prostora.


Razmisli, saj je zelo enostavno !!!

...
Se mi zdita kar logični trditvi, vendar me zanima, iz katerega dela tvoje teorije to točno sledi. Malo sporna se mi zdi teorija, da obstajata dva prostora. Saj je za tvoje opažanje dovolj že eno, ki mu pač obrneš smer časa, pa se vse obnaša po pričakovanjih. Tudi če bi bila dva prostora, bi se verjetno po tvoji teoriji nekje stikala in bi tam verjetno čas tekel hkrati naprej in v nasprotno smer, se pravi, bi se ustavil. Kot sem nekje prebral idejo, da je to mogoče črna luknja. Po tej logiki ne vidim razloga, zakaj bi se drugi prostor krčil ravno v množico črnih lukenj, če se je pa prvo začelo širiti iz enega mesta in se širilo verjetno največ s svetlobno hitrostjo. Verjetno me boš presenetil z zelo enostavno razlago :roll: :wink: LP!

Japi

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re: Re

Odgovor Napisal/-a GJ »

Japi napisal/-a:
Se mi zdita kar logični trditvi, vendar me zanima, iz katerega dela tvoje teorije to točno sledi. Malo sporna se mi zdi teorija, da obstajata dva prostora. Saj je za tvoje opažanje dovolj že eno, ki mu pač obrneš smer časa, pa se vse obnaša po pričakovanjih. Tudi če bi bila dva prostora, bi se verjetno po tvoji teoriji nekje stikala in bi tam verjetno čas tekel hkrati naprej in v nasprotno smer, se pravi, bi se ustavil. Kot sem nekje prebral idejo, da je to mogoče črna luknja. Po tej logiki ne vidim razloga, zakaj bi se drugi prostor krčil ravno v množico črnih lukenj, če se je pa prvo začelo širiti iz enega mesta in se širilo verjetno največ s svetlobno hitrostjo. Verjetno me boš presenetil z zelo enostavno razlago :roll: :wink: LP!

Japi
V osnovi obstajajo, trije različni pogledi (stališča) na naš realni prostor. To pravilo velja tudi za vse realne objekte.

1)"Naš" pogled, torej pogled (stališče) tistih, ki smo del tega prostora.
2)Pogled nekoga drugega, ki ne pripada temu prostoru vendar obstaja.
3)Nodvisni, oziroma abstraktni pogled (recimo kar pogled stvarnika) torej tistega, ki nekako gleda naš prostor izven dimenzij prostora in časa.


Torej naš celotni prostor je iz 3. stališča (stališča stvarnika) samo eden!

Realno pa smer dimenzije časa popisuje (in ne določa) širjenje oziroma krčenje prostora.
Torej je celotni prostor razdeljen glede na smer časa na dva pod prostora. Razlog, da govorimo o dveh prostorih je ta, da lahko mi funkcioniramo, obstajamo, oziroma realno občutimo zgolj prostor, ki se širi.

Če razmišljamo o dimenziji časa, ni logično, da teče čas zgolj v eno smer. Osnovna lastnost vsake dimenzije je, da ima obe smeri. Torej mora biti potek časa odvisen od neke druge dimenzije. Torej predznak je odvisen od širjenja oziroma krčenja prostora, oziroma dimenzije medija.

Kar se tiče samega robu oziroma meje teh dveh prostorov, ta seveda obstaja. Vendar je ta rob dinamičen oziroma spreminjajoč, to pa pomeni, da se prostor na samem robu oziroma previsu časa neprestano ukrivlja, posledica taga pojava pa je močno EM sevanje, ki ga iz našega vidika odajajo črne luknje. Saj vsaka sprememba ukrivljenosti prostora povzroči spremembo stanja energije celotnega prostora. Sama razlaga tega pojava je močno podobna moji razlagi vakuumskih fluktuacij (glej nekaj postov nazaj) količina sproščene energije pa je seveda neprimerno večja.

...

Iz stališča našega prostora torej opazovalec, ki je del tega istega prostora, vidi svoj prostor kot, da se neprestano širi s hitrostjo c.

Iz stališča inverznega prostora torej opazovalec, ki je del tega inverznega prostora vidi svoj prostor kot, da se neprestano krči s hitrostjo c.

Iz neodvisnega stališča torej izven teh dveh prostorov pa bi opazovalec videl le skupni celotni prostor, ki se ne širi niti ne krči, ker sta oba prostora neprestano v ravnovesju.


ZAKLJUČEK, OZIROMA RELATIVNOST STALIŠČA:

Torej sedaj lahko vidimo, da lahko trdimo, da ima vsak prostor energijo reda velikosti 1. Kar pa velja (je razvidno) zgolj iz vidika tretjega stališča.


Razumevanje relativnosti pogleda oziroma stališča, je osnova za razumevanje vesolja.

...

Japi

Re: Re

Odgovor Napisal/-a Japi »

GJ napisal/-a:
Če razmišljamo o dimenziji časa, ni logično, da teče čas zgolj v eno smer. Osnovna lastnost vsake dimenzije je, da ima obe smeri. Torej mora biti potek časa odvisen od neke druge dimenzije. Torej predznak je odvisen od širjenja oziroma krčenja prostora, oziroma dimenzije medija.
Se strinjam, da ni logično, da dimenzija časa teče le v eno smer, vendar po tej strani tudi ne moreš govorit da lahko katerakoli od drugih treh dimenzij teče v negativno smer, saj je v končni fazi razdalja vedno pozitivna zadeva. Lahko pa rečeva, da naš prostor napenja neka n terica med seboj neodvisnih vektorjev (pač štirje) in je s tem časovna dimenzija že po definiciji neodvisna od drugih treh.
Kar se tiče samega robu oziroma meje teh dveh prostorov, ta seveda obstaja. Vendar je ta rob dinamičen oziroma spreminjajoč, to pa pomeni, da se prostor na samem robu oziroma previsu časa neprestano ukrivlja, posledica taga pojava pa je močno EM sevanje, ki ga iz našega vidika odajajo črne luknje. Saj vsaka sprememba ukrivljenosti prostora povzroči spremembo stanja energije celotnega prostora. Sama razlaga tega pojava je močno podobna moji razlagi vakuumskih fluktuacij (glej nekaj postov nazaj) količina sproščene energije pa je seveda neprimerno večja.
Bi prej rekel, da sprememba energije na nekem delu vesolja povzroči spremembo ukrivljenosti prostora. Glede Hawkingovega sevanja imam pa malo bolj kontraverzno idejo. Če se oba strinava, da se nobena stvar ne more gibati hitreje od svetlobe in da se svetloba najhitreje giblje v vakuumu, potem ker se okoli masivnih teles prostor ukrivi ali recimo tudi na nek način zgosti, svetloba po tem mediju potuje hitreje kot po "ravnem" prostoru. Podobno kot pri hitrosti zvoka v gostejših snoveh. S to idejo bi mogoče lahko pojasnil teorijo, da se je vesolje pri velikem poku širilo hitreje kot s svetlobno hitrostjo in mogoče tudi sevanje črnih lukenj, saj je event horizont postavljen glede na hitrost svetlobe v vakuumu.
Iz stališča našega prostora torej opazovalec, ki je del tega istega prostora, vidi svoj prostor kot, da se neprestano širi s hitrostjo c.

Iz stališča inverznega prostora torej opazovalec, ki je del tega inverznega prostora vidi svoj prostor kot, da se neprestano krči s hitrostjo c.

Iz neodvisnega stališča torej izven teh dveh prostorov pa bi opazovalec videl le skupni celotni prostor, ki se ne širi niti ne krči, ker sta oba prostora neprestano v ravnovesju.
Kako sta lahko dva prostora, izmed katerih se eden neprestano širi, drugi pa krči lahko neprestano v ravnovesju? Si po tej logiki predstavljaš vesolje nasprotno enakovredno našemu znotraj črnih lukenj?
ZAKLJUČEK, OZIROMA RELATIVNOST STALIŠČA:

Torej sedaj lahko vidimo, da lahko trdimo, da ima vsak prostor energijo reda velikosti 1. Kar pa velja (je razvidno) zgolj iz vidika tretjega stališča.
Če je po tvoji logiki vesolje iz dveh podprostorov, ki ima eden nasprotno dimenzijo časa, v ravnovesju, od kje potem ideja, da je energija enaka 1? Strinjam se, da si lahko energijo enega "podprostora" izbereš poljubno, vendar seštevek energij "našega" protora in "inverznega" prostora pri dejstvu, da sta v ravnovesju, torej enakovredna, nikakor ne more biti 1, ampak nič drugega kot 0 neglede na še tako močno teorijo relativnosti in podobnem.

Razumevanje relativnosti pogleda oziroma stališča, je osnova za razumevanje vesolja.

...
Se strinjam, da je ena od osnov :roll: :wink:

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re: Re Japi

Odgovor Napisal/-a GJ »

Japi napisal/-a: Se strinjam, da ni logično, da dimenzija časa teče le v eno smer, vendar po tej strani tudi ne moreš govorit da lahko katerakoli od drugih treh dimenzij teče v negativno smer saj je v končni fazi razdalja vedno pozitivna zadeva.
Skoraj tako. Vendar pa ta teorija pravi, da potek, smer dimenzije časa določa širjenje oziroma krčenje prostora.

Iz tretjega stališča nobena dimenzija nikamor ne teče. Saj je tretje stališče izven dosega dimenzije časa. Torej vsaka točka prostora predstavlja zgolj sedanji trenutek.
Japi napisal/-a: Če se oba strinava, da se nobena stvar ne more gibati hitreje od svetlobe in da se svetloba najhitreje giblje v vakuumu, potem ker se okoli masivnih teles prostor ukrivi ali recimo tudi na nek način zgosti, svetloba po tem mediju potuje hitreje kot po "ravnem" prostoru. Podobno kot pri hitrosti zvoka v gostejših snoveh. S to idejo bi mogoče lahko pojasnil teorijo, da se je vesolje pri velikem poku širilo hitreje kot s svetlobno hitrostjo in mogoče tudi sevanje črnih lukenj, saj je event horizont postavljen glede na hitrost svetlobe v vakuumu.
Moja teorija je v osnovi skregana s homogenostjo časa in prostora. Pravi, da obstaja zgolj sedanjost. Šele, ko vsej stavri dodamo dimenzijo medija lahko govorimo o igri vesolja torej o preteklosti in prihodnosti.

Igra vesolja je večna! Obstajajo zgolj trije osnovni pogledi (glej en post nazaj) na to igro. Vsak od teh treh pogledov pa je iz svojega stališča pravilen.

Japi napisal/-a: Kako sta lahko dva prostora, izmed katerih se eden neprestano širi, drugi pa krči lahko neprestano v ravnovesju? Si po tej logiki predstavljaš vesolje nasprotno enakovredno našemu znotraj črnih lukenj?
Tako je!
Japi napisal/-a: Če je po tvoji logiki vesolje iz dveh podprostorov, ki ima eden nasprotno dimenzijo časa, v ravnovesju, od kje potem ideja, da je energija enaka 1? Strinjam se, da si lahko energijo enega "podprostora" izbereš poljubno, vendar seštevek energij "našega" protora in "inverznega" prostora pri dejstvu, da sta v ravnovesju, torej enakovredna, nikakor ne more biti 1, ampak nič drugega kot 0 neglede na še tako močno teorijo relativnosti in podobnem.


Zopet imaš prav vendar tokrat le iz tretjega stališča.
Iz prvega stališča je razvidno, da je energija enaka 1.
Tudi iz drugega stališča je razvidno, da je energija enaka 1.

Oziroma: 1 = 1

:roll:

...

Gost

Re: Re Japi

Odgovor Napisal/-a Gost »

GJ napisal/-a:
Zopet imaš prav vendar tokrat le iz tretjega stališča.
Iz prvega stališča je razvidno, da je energija enaka 1.
Tudi iz drugega stališča je razvidno, da je energija enaka 1.

Oziroma: 1 = 1

:roll:

...
To bi se strinjal, samo teži me dejstvo, da imaš v enem prostoru čas obrnjen v negativno smer. Torej, če v "našem" prostoru iz nečesa "dobiš" eneregijo, pa magar če je to E=m*c^2, ravno toliko energije porabiš, saj je proces obrnjen v obratno smer. Torej je energija v enem prostoru nasprotno enaka energiji v drugem. Maso in energijo sem ločil, da lahko lažje gledam "smer" reakcije. Torej, je seštevek obeh energij (porabljene in dobljene) enak 0. Lahko pa na energijsko stanje v vesolu gledava še drugače. Ker že od pamtiveka velja načelo, da narava teži k stanju, ki je energijsko najnižje, bi lahko rekel, da sa vso energijo, ki obstaja v tem prostoru, obstaja tudi negativna. To je zelo laično pojmovanje, vendar za primer bi dal npr. maso in gravitacijo. Masa je pač energija, ki jo lahko porabimo, zato je pozitivna, gravitacija pa je pojav, pri katerem moramo dovesti energijo, da je sistem statičen. Če pokuriš vso maso dveh ločenih teles, je to ravno dovolj, da izničiš gravitacijo med njima :wink: Podobno tudi pri sili med naboji itd. Mislim, da se da tudi tako pojasniti vzrok vakuumskih fluktoacij, saj je kompletna energija "našega" vakuuma še vedno 0, če upoštevamo vse pojave v njem. Prosim za kakšen argument, da se motim :roll: :wink: LP!

Japi

Uporabniški avatar
Pentium
Prispevkov: 431
Pridružen: 10.11.2003 19:59
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Pentium »

GJ:

Če sta prostor, ki se širi in tisti, ki se krči v ravnovesju, kaj je bilo pa kmalu po velikem poku, ko se je celotno vesolje širilo? Ali pa če se bo končalo v Velikem kolapsu, ko se bo celo vesolje krčilo?

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

Pentium, širjenje celotnega vesolja je mišljeno predvsem tega, v katerem trenutno smo. Torej, se tvoje vprašanje nanaša le na en podprostor. :wink:

Pa še eno pripombo bi imel glede sedanjega trenutka, mogoče bolj strinjanje s tvojo teorijo. Po mojem mnenju mi je malo skregano z logiko, da lahko hkrati obstajajo sedanjost prihodnost in preteklost, saj če pogledamo, kje se konča preteklost in kje začne prihodnost, dobimo verjetno točko. Če pa je sedanjost točka, potem pa nam je vsem jasno, da v času 0 odpovedo vse teorije vezane na četrto dimenzijo. Torej sedanjost ob prihodnosti in preteklosti res ne more eksistirati. :roll:

LP!

Japi

Odgovori