GJ napisal/-a:
Če razmišljamo o dimenziji časa, ni logično, da teče čas zgolj v eno smer. Osnovna lastnost vsake dimenzije je, da ima obe smeri. Torej mora biti potek časa odvisen od neke druge dimenzije. Torej predznak je odvisen od širjenja oziroma krčenja prostora, oziroma dimenzije medija.
Se strinjam, da ni logično, da dimenzija časa teče le v eno smer, vendar po tej strani tudi ne moreš govorit da lahko katerakoli od drugih treh dimenzij teče v negativno smer, saj je v končni fazi razdalja vedno pozitivna zadeva. Lahko pa rečeva, da naš prostor napenja neka n terica med seboj neodvisnih vektorjev (pač štirje) in je s tem časovna dimenzija že po definiciji neodvisna od drugih treh.
Kar se tiče samega robu oziroma meje teh dveh prostorov, ta seveda obstaja. Vendar je ta rob dinamičen oziroma spreminjajoč, to pa pomeni, da se prostor na samem robu oziroma previsu časa neprestano ukrivlja, posledica taga pojava pa je močno EM sevanje, ki ga iz našega vidika odajajo črne luknje. Saj vsaka sprememba ukrivljenosti prostora povzroči spremembo stanja energije celotnega prostora. Sama razlaga tega pojava je močno podobna moji razlagi vakuumskih fluktuacij (glej nekaj postov nazaj) količina sproščene energije pa je seveda neprimerno večja.
Bi prej rekel, da sprememba energije na nekem delu vesolja povzroči spremembo ukrivljenosti prostora. Glede Hawkingovega sevanja imam pa malo bolj kontraverzno idejo. Če se oba strinava, da se nobena stvar ne more gibati hitreje od svetlobe in da se svetloba najhitreje giblje v vakuumu, potem ker se okoli masivnih teles prostor ukrivi ali recimo tudi na nek način zgosti, svetloba po tem mediju potuje hitreje kot po "ravnem" prostoru. Podobno kot pri hitrosti zvoka v gostejših snoveh. S to idejo bi mogoče lahko pojasnil teorijo, da se je vesolje pri velikem poku širilo hitreje kot s svetlobno hitrostjo in mogoče tudi sevanje črnih lukenj, saj je event horizont postavljen glede na hitrost svetlobe v vakuumu.
Iz stališča našega prostora torej opazovalec, ki je del tega istega prostora, vidi svoj prostor kot, da se neprestano širi s hitrostjo c.
Iz stališča inverznega prostora torej opazovalec, ki je del tega inverznega prostora vidi svoj prostor kot, da se neprestano krči s hitrostjo c.
Iz neodvisnega stališča torej izven teh dveh prostorov pa bi opazovalec videl le skupni celotni prostor, ki se ne širi niti ne krči, ker sta oba prostora neprestano v ravnovesju.
Kako sta lahko dva prostora, izmed katerih se eden neprestano širi, drugi pa krči lahko neprestano v ravnovesju? Si po tej logiki predstavljaš vesolje nasprotno enakovredno našemu znotraj črnih lukenj?
ZAKLJUČEK, OZIROMA RELATIVNOST STALIŠČA:
Torej sedaj lahko vidimo, da lahko trdimo, da ima vsak prostor energijo reda velikosti 1. Kar pa velja (je razvidno) zgolj iz vidika tretjega stališča.
Če je po tvoji logiki vesolje iz dveh podprostorov, ki ima eden nasprotno dimenzijo časa, v ravnovesju, od kje potem ideja, da je energija enaka 1? Strinjam se, da si lahko energijo enega "podprostora" izbereš poljubno, vendar seštevek energij "našega" protora in "inverznega" prostora pri dejstvu, da sta v ravnovesju, torej enakovredna, nikakor ne more biti 1, ampak nič drugega kot 0 neglede na še tako močno teorijo relativnosti in podobnem.
Razumevanje relativnosti pogleda oziroma stališča, je osnova za razumevanje vesolja.
...
Se strinjam, da je ena od osnov