Ne govori neumnosti: znanstvena metoda (ki temelji na empiriji) nikakor ni napačna in ne producira zmot. Takšni, kot si sam, pač ne razumejo, kako se v znanosti odvijajo zadeve.Rock napisal/-a:Naravnoslovne zmote - pa so posledice podmen (indukcije alias empirije), ki so se kasneje pokazale za preveč napačne.
Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Pa vendar izhajajo iz razvidnosti. Že omenjeni geocentrizem na primer je popolnoma razviden.Rock napisal/-a:Naravnoslovne zmote - pa so posledice podmen (indukcije alias empirije), ki so se kasneje pokazale za preveč napačne.
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Ko tako vneto zagovarjata znanost, pa poglejmo sledeč primer:
Znanost v obliki fakultet, šol, inštitutov, uči ekonomiste o prediktivnih matematičnih metodah za napovedovanje recimo trendov ali izbranih dogodkov na finančnem trgu ali gibanju tečajev, itd. V svojih študijah ekonomisti s pomočjo visoke matematike potem prikažejo nekatere možne scenarije in zavedeno ljudstvo misleč, da živi v blaginji in lepi prihodnosti verjame temu (morda kdo na novo kupi kakšne delnice ali pa vloži svoj denar v sklade ali pa podjetja vneto gradijo nove stanovanjske soseske).
Izbruhne vulkan, pride potres, izlije se nafta, zrežira se še kakšna vojna, wall street se zamaje in vse predikcije, ki so sicer imele znanstveno podlago, saj so bile izračunane po znanstvenih metodah (to je tisto kar ponavljajoče zagovarjata Roman in Shrink), padejo v vodo.
Hotel sem povedat, da delati po znanstvenih metodah, še ne pomeni vedno delati prav.
To mi kaže na nepovezanost znastvenih ved, saj nenazadnje ekonomist ne more vedeti, ker mu fizik ali geolog ali biolog ni povedal svoje predikcije, ki pa je v primeru potresa seveda tudi ne ve in ne obvlada. Toliko o znanstvenih metodah do današnjega časa.
Prihodnost je vsekakor na združevanju znanstvenih ved in prepletanju uporabe metod iz fizike v ekonomijo, kar bo očitno potrebno še nadgraditi.
Kot sva z Romanom pred kratkim že kometirala, lahko nadaljujem: ni toliko pomemben tisti, ki pozna le svoj del vrtička. Pravi znanstvenik je zame tisti, ki dojame vse. Takšnih je seveda malo oziroma ga na tem planetu zanekrat ni.
In še tole vama moram povedati: ker takega znanstvenika ni, ki bi znal ljudstvu pojasniti vesolje in dogodke v njem, potem se ljudstvo nagiba k (po vajino) nerazumevanju pojavov, ki si jih razlaga z božjim delom. Potem nastopijo šarlatani, ki vam govorijo tisto kar znanost ne obvlada. Saj je sicer v 99% jasno, da tudi oni ne oblvadajo tistega kar govorijo, hec pa nastopi, ko vam gre to tako na živce.
Znanost v obliki fakultet, šol, inštitutov, uči ekonomiste o prediktivnih matematičnih metodah za napovedovanje recimo trendov ali izbranih dogodkov na finančnem trgu ali gibanju tečajev, itd. V svojih študijah ekonomisti s pomočjo visoke matematike potem prikažejo nekatere možne scenarije in zavedeno ljudstvo misleč, da živi v blaginji in lepi prihodnosti verjame temu (morda kdo na novo kupi kakšne delnice ali pa vloži svoj denar v sklade ali pa podjetja vneto gradijo nove stanovanjske soseske).
Izbruhne vulkan, pride potres, izlije se nafta, zrežira se še kakšna vojna, wall street se zamaje in vse predikcije, ki so sicer imele znanstveno podlago, saj so bile izračunane po znanstvenih metodah (to je tisto kar ponavljajoče zagovarjata Roman in Shrink), padejo v vodo.
Hotel sem povedat, da delati po znanstvenih metodah, še ne pomeni vedno delati prav.
To mi kaže na nepovezanost znastvenih ved, saj nenazadnje ekonomist ne more vedeti, ker mu fizik ali geolog ali biolog ni povedal svoje predikcije, ki pa je v primeru potresa seveda tudi ne ve in ne obvlada. Toliko o znanstvenih metodah do današnjega časa.
Prihodnost je vsekakor na združevanju znanstvenih ved in prepletanju uporabe metod iz fizike v ekonomijo, kar bo očitno potrebno še nadgraditi.
Kot sva z Romanom pred kratkim že kometirala, lahko nadaljujem: ni toliko pomemben tisti, ki pozna le svoj del vrtička. Pravi znanstvenik je zame tisti, ki dojame vse. Takšnih je seveda malo oziroma ga na tem planetu zanekrat ni.
In še tole vama moram povedati: ker takega znanstvenika ni, ki bi znal ljudstvu pojasniti vesolje in dogodke v njem, potem se ljudstvo nagiba k (po vajino) nerazumevanju pojavov, ki si jih razlaga z božjim delom. Potem nastopijo šarlatani, ki vam govorijo tisto kar znanost ne obvlada. Saj je sicer v 99% jasno, da tudi oni ne oblvadajo tistega kar govorijo, hec pa nastopi, ko vam gre to tako na živce.
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Ekonomija NI naravoslovna znanost (ne proučuje naravnih zakonitosti), zato je ta tvoj primer brezpredmeten!Vedež napisal/-a:Ko tako vneto zagovarjata znanost, pa poglejmo sledeč primer:
Znanost v obliki fakultet, šol, inštitutov, uči ekonomiste o prediktivnih matematičnih metodah za napovedovanje recimo trendov ali izbranih dogodkov na finančnem trgu ali gibanju tečajev, itd. V svojih študijah ekonomisti s pomočjo visoke matematike potem prikažejo nekatere možne scenarije in zavedeno ljudstvo misleč, da živi v blaginji in lepi prihodnosti verjame temu (morda kdo na novo kupi kakšne delnice ali pa vloži svoj denar v sklade ali pa podjetja vneto gradijo nove stanovanjske soseske).
Ne mešaj naravoslovja z družboslovjem!Izbruhne vulkan, pride potres, izlije se nafta, zrežira se še kakšna vojna, wall street se zamaje in vse predikcije, ki so sicer imele znanstveno podlago, saj so bile izračunane po znanstvenih metodah (to je tisto kar ponavljajoče zagovarjata Roman in Shrink), padejo v vodo.
V naravoslovju vse štima, drugo je pa družboslovje. Tam ugotovljene zakonitosti niso absolutne in se lahko spreminjajo. Če je kdo tako naiven, da potem dela primerjavo s fiziko, pač njegov problem.Hotel sem povedat, da delati po znanstvenih metodah, še ne pomeni vedno delati prav.
Tisti, ki meša hruške in jabolka (fiziko in ekonomijo), pač daje takšne bedaste sklepe. Toliko o šarlatanskih (ne)Ved(n)ežih.To mi kaže na nepovezanost znastvenih ved, saj nenazadnje ekonomist ne more vedeti, ker mu fizik ali geolog ali biolog ni povedal svoje predikcije, ki pa je v primeru potresa seveda tudi ne ve in ne obvlada. Toliko o znanstvenih metodah do današnjega časa.
Vnebovpijoča neumnost, o kateri je nakladal tudi amrit! Očitno šarlatani podobno razmišljajo.Prihodnost je vsekakor na združevanju znanstvenih ved in prepletanju uporabe metod iz fizike v ekonomijo, kar bo očitno potrebno še nadgraditi.
Aha, in šarlatani si domišljajo, da bodo lahko povezali npr. entropijski zakon z gospodarsko krizo.Kot sva z Romanom pred kratkim že kometirala, lahko nadaljujem: ni toliko pomemben tisti, ki pozna le svoj del vrtička. Pravi znanstvenik je zame tisti, ki dojame vse. Takšnih je seveda malo oziroma ga na tem planetu zanekrat ni.
K temu znanost ne stremi. K temu stremijo samo nevedni šarlatani, ki mislijo, da je vse igra (božje onaniranje).In še tole vama moram povedati: ker takega znanstvenika ni, ki bi znal ljudstvu pojasniti vesolje in dogodke v njem, potem se ljudstvo nagiba k (po vajino) nerazumevanju pojavov, ki si jih razlaga z božjim delom.
Ja, znanost si obvladovanja šarlatanskih prijemov niti ne želi.Potem nastopijo šarlatani, ki vam govorijo tisto kar znanost ne obvlada.
Ah, spet teh 99% (tako naklada še en CENZURA: roberto11). Ja, naravoslovna znanost obvlada marsikaj, sicer ti ne bi tukaj onaniral pred LCD zaslonom.Saj je sicer v 99% jasno, da tudi oni ne oblvadajo tistega kar govorijo, hec pa nastopi, ko vam gre to tako na živce.
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Znanost je vredna vsakega zagovarjanja. Na žalost pa se nasprotniki znanosti zatekajo k nizkim udarcem. Mednje spadajo (namenoma) napačno tolmačenje znanstvenih izsledkov, eksperimentov in statistike, očitanje omejitev, ki se jih znanost zaveda, jih priznava in jih ne pometa pod preprogo, (namenoma) napačno citiranje znanstvenikov in navdušeno citiranje šarlatanov.Vedež napisal/-a:Ko tako vneto zagovarjata znanost
Ja, o tem govorim. Zakaj to počneš, Vedež?Izbruhne vulkan, pride potres, izlije se nafta, zrežira se še kakšna vojna, wall street se zamaje in vse predikcije, ki so sicer imele znanstveno podlago, saj so bile izračunane po znanstvenih metodah (to je tisto kar ponavljajoče zagovarjata Roman in Shrink), padejo v vodo.
Zakaj oboje mešaš? Povej, kako znanost utemeljuje ali opravičuje krajo ali umor?Hotel sem povedat, da delati po znanstvenih metodah, še ne pomeni vedno delati prav.
Zakaj se ti zdi, da je to argument zoper znanost?Pravi znanstvenik je zame tisti, ki dojame vse. Takšnih je seveda malo oziroma ga na tem planetu zanekrat ni.
Ja, saj pravim, eden od osnovnih razlogov za mistiko in religije je nevednost. Problem nastopi, ko postane ideja močnejša od razuma in postane nevednost vrlina.In še tole vama moram povedati: ker takega znanstvenika ni, ki bi znal ljudstvu pojasniti vesolje in dogodke v njem, potem se ljudstvo nagiba k (po vajino) nerazumevanju pojavov, ki si jih razlaga z božjim delom.
Res je. Nevednost se zelo dobro prodaja.Potem nastopijo šarlatani, ki vam govorijo tisto kar znanost ne obvlada.
Ti mirno prenašaš, ko ti kdo laže v obraz?hec pa nastopi, ko vam gre to tako na živce.
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Ne. Razvidnost je največ na področju epistemologije. Empirični dokaz ni višek spoznanja. Potrebno je zato ločiti razvidnost od na primer gotovosti, verjetnosti, dvomov. - Vzrok za zmote pri navidezni razvidnosti je v tem, da se razvidnost raztegne na tisto, kar spoznavajočemu subjektu v resnici ni razvidno. Občutek človeka ne vara (ga ne more varati). Ko pa človek sklepa na vzrok za občutek, se morda moti (kajti vzroka ne vidi; izkustvo, prek katerega sklepa na vzrok za vsebino občutka, pa je nujno omejeno). - Naloga izkustvenih znanosti je, da poskušajo čimbolj realizirati princip zadostnega razloga.Roman napisal/-a:Pa vendar izhajajo iz razvidnosti. Že omenjeni geocentrizem na primer je popolnoma razviden.Rock napisal/-a:Naravnoslovne zmote - pa so posledice podmen (indukcije alias empirije), ki so se kasneje pokazale za preveč napačne.
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
No, Rock, pa se še malo potrudi in bodi konkretnejši. Kaj na primer manjka razvidnosti, da se Sonce vrti okoli Zemlje?
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Obnašata se kot, da sta edino vidva nezmotljiva in ravno to je najbolj moteče pri vajinem razmišljanju.
Še nekaj dejstev, tokrat brez ekonomije:
Znanost kot orodje v praksi koristi inženirstvo. Dogaja pa se, da se mostovi rušijo, podmornice utonejo, nuklearke zgorijo, naftne ploščadi spuščajo, itd... Ne moreta in nočeta priznati zmot, ki jih je znanost potrdila, pa se je kasneje izkazalo, da so v praksi zgrešene.
Sta zagotovo prepričana, da je imel Darwin prav? Ali verjameta teoriji le do takrat, ko jo bo nekdo z dokazi ovrgel?
Aristotel, takratni znanstvenik, je trdil, da različno velika telesa z različno hitrostjo padajo na zemljo.
Kopernik, takratni znanstvenik, je trdil, da je naše Sonce v središču vesolja.
STR ali kvantna mehanika? Teorija vsega?
Še nekaj dejstev, tokrat brez ekonomije:
Znanost kot orodje v praksi koristi inženirstvo. Dogaja pa se, da se mostovi rušijo, podmornice utonejo, nuklearke zgorijo, naftne ploščadi spuščajo, itd... Ne moreta in nočeta priznati zmot, ki jih je znanost potrdila, pa se je kasneje izkazalo, da so v praksi zgrešene.
Sta zagotovo prepričana, da je imel Darwin prav? Ali verjameta teoriji le do takrat, ko jo bo nekdo z dokazi ovrgel?
Aristotel, takratni znanstvenik, je trdil, da različno velika telesa z različno hitrostjo padajo na zemljo.
Kopernik, takratni znanstvenik, je trdil, da je naše Sonce v središču vesolja.
STR ali kvantna mehanika? Teorija vsega?
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Kolikor sam razumem Romanove in Shrinkove prispevke, govorita o naravoslovni znanosti, pa še to ne o nezmotljivosti znanosti, kakor tudi ne o njuni nezmotljivosti.Vedež napisal/-a:Obnašata se kot, da sta edino vidva nezmotljiva in ravno to je najbolj moteče pri vajinem razmišljanju.
Pa dobro človek kakšno zvezo ima okvara podmornice ali zrušitev mostu z dognanji matematike ali pa fizike. O kakšnih dejstvih, ki kažejo na zmote znanosti, sploh govoriš.Vedež napisal/-a:Znanost kot orodje v praksi koristi inženirstvo. Dogaja pa se, da se mostovi rušijo, podmornice utonejo, nuklearke zgorijo, naftne ploščadi spuščajo, itd... Ne moreta in nočeta priznati zmot, ki jih je znanost potrdila, pa se je kasneje izkazalo, da so v praksi zgrešene..
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Bom manj prizanesljiv kot Problemi: lažeš. In to prav grdo.Vedež napisal/-a:Obnašata se kot, da sta edino vidva nezmotljiva
Mene pa moti, da lažeš.in ravno to je najbolj moteče pri vajinem razmišljanju.
Spet lažeš.Ne moreta in nočeta priznati zmot, ki jih je znanost potrdila, pa se je kasneje izkazalo, da so v praksi zgrešene.
Verjetno pa tudi pozabljaš. Vse znanstvene teorije imajo status veljavnosti, dokler jih nasprotni dokaz ne ovrže.Sta zagotovo prepričana, da je imel Darwin prav? Ali verjameta teoriji le do takrat, ko jo bo nekdo z dokazi ovrgel?
Dokazoval je tudi pragibalca.Aristotel, takratni znanstvenik, je trdil, da različno velika telesa z različno hitrostjo padajo na zemljo.
Pa še to: Se ti ljubi odgovoriti na vprašanja, ki sem ti jih zastavil?
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Popolne bedarije seveda človeku ne morejo iti na živce..., lahko nadaljujem: ni toliko pomemben tisti, ki pozna le svoj del vrtička. Pravi znanstvenik je zame tisti, ki dojame vse. Takšnih je seveda malo oziroma ga na tem planetu zanekrat ni.
In še tole vama moram povedati: ker takega znanstvenika ni, ki bi znal ljudstvu pojasniti vesolje in dogodke v njem, potem se ljudstvo nagiba k (po vajino) nerazumevanju pojavov, ki si jih razlaga z božjim delom. Potem nastopijo šarlatani, ki vam govorijo tisto kar znanost ne obvlada. Saj je sicer v 99% jasno, da tudi oni ne oblvadajo tistega kar govorijo, hec pa nastopi, ko vam gre to tako na živce.
Stvar je v tem, zakaj si nek um vzame znanstvena dognanja za svoja..To je zato , ker je to težnja uma, da ima vedno prav..Saj bi naj tudi znanost imela vedno prav, kar želi dokazati s primeri.
Torej neka težnja k popolnosti..Zato pa po drugi strani obstaja vedno nek podzavestni strah..saj vedno obstaja možnost, da bo nekdo, pa naj bo kdorkoli, izjavil kaj takega, kar bo nasprotovalo znastvenim dognjanjem.
V bistvu se ne gre za samo znanost, ampak je znanost le orodje uma, da postane tisto, kar si želi.
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Če so izjavljene kot bedarije, ne. Ampak, če pa so mišljene resno, pa stvar ni več preprosta.roberto11 napisal/-a:Popolne bedarije seveda človeku ne morejo iti na živce...
Zgrešeno. Zaradi te težnje se človek včlanja v stranke, klube in religije. Znanosti se bo na daleč izognil.Stvar je v tem, zakaj si nek um vzame znanstvena dognanja za svoja..To je zato , ker je to težnja uma, da ima vedno prav..
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
(ne)Ved(n)ež, k replikam ostalih nimam česa dodati. Lahko samo poudarim: ti, ti, lažnivi kljukec!
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Misliš mene ?shrink napisal/-a:(ne)Ved(n)ež, k replikam ostalih nimam česa dodati. Lahko samo poudarim: ti, ti, lažnivi kljukec!
Zanimivo, kako to ,da nimaš kaj dodati ?
Pa argumenti v stilu..neumnost...bedarije..a to so argumenti višje znanosti ?
Nisem pa lažnivec. Govorim iz znanja, lastnih opažanj....Prepričan sem, da se včasih strinjaš z mano, a tega zaradi lastnih principov, seveda ne boš priznal.
Jaz nikoli nisem trdil, da je znanost bedarija. Ampak le, da se znanje uporablja v napačne namene.
Zato želim, da človek spozna kdo je in tako svoje znanje uporabi v bolj "humane" namene, namesto sebične.
Re: Dve vprašanji: podnebne spremembe; štetje časa
Ne.roberto11 napisal/-a:Misliš mene ?shrink napisal/-a:(ne)Ved(n)ež, k replikam ostalih nimam česa dodati. Lahko samo poudarim: ti, ti, lažnivi kljukec!
Ker sta na Vedeževe neumnosti že dovolj dobro odgovorila Roman in problemi.Zanimivo, kako to ,da nimaš kaj dodati ?
Bobu je treba reči bob. In norčevska palica šarlatane zelo boli.Pa argumenti v stilu..neumnost...bedarije..a to so argumenti višje znanosti ?
Beri na začetku. Sicer pa:Nisem pa lažnivec.
Tvoje znanje je ničvredno, tvoja lastna opažanja pa se ne skladajo z opaženim.Govorim iz znanja, lastnih opažanj....
Če se s čim strinjam, to povem. Žal pa si CENZURA, ki ponuja samo neumnosti in to sem tudi jasno povedal.Prepričan sem, da se včasih strinjaš z mano, a tega zaradi lastnih principov, seveda ne boš priznal.
Zato niti nimaš osnove.Jaz nikoli nisem trdil, da je znanost bedarija.
Zgolj tvoje šarlatansko prepričanje.Ampak le, da se znanje uporablja v napačne namene.
In kot ti je že bilo povedano: naravoslovna znanost se z bivanjskimi problemi ne ukvarja, raba samega znanja (humana/nehumana) pa ni stvar znanosti.Zato želim, da človek spozna kdo je in tako svoje znanje uporabi v bolj "humane" namene, namesto sebične.