roberto11 napisal/-a:
Ponavadi vse, kar filozof reče nima nobene osnove v realnem življenju in zato nobena vlada ne more zagotoviti vsega tistega, kar filozof reče.
Morda marsikateri filozof reče, kar ni logično (nedoločni izrazi, premalo argumentov).
(Mimogrede, veliko je takih prispevkov pri Kvarkadabri.)
Toda to ni filozofija (temu se reče: kvasiti neumnosti).
(Prava) filozofija je potrebna prav tako kot znanost in teologija.
Toda kriterij za filozofa ni (parcialna in omejena) znanost, ampak (zdrav) razum.
Zato se filozof sme in mora izrekati o vseh stvareh, tudi o državnih (političnih).
(Formalni) kriterij za takšno ali drugačno ravnanje države pa so ustava in zakoni. Če država ravna v tem smislu (in je postava vsaj solidna), govorimo o pravni državi (in tedaj imamo blagostanje).
Če pa država ravna z višjim standardom (alias modro alias: postava ima dobro etično osnovo) – imamo Indijo Koromandijo.
Zato je bolje, da se država v to ne vmešava in pusti, da verske institucije same v okviru svojih zmožnosti, podajajo in realizirajo svojo versko pripadnost.
To je napačno stališče. Država mora imeti aktiven odnos (imeti zakone) do vseh družbeno pomembnih stvari, in vera spada med zadeve, ki so za človeka najpomembnejše.
Kvarkadabra bi morala obelodaniti, kaj lahko znanost pove o razmerju med znanostjo in religijo.
--------------------
To zahteva predvsem filozofsko razmišljanje.....
Kar je pretežko za Kvarkadabro?
Če misliš, da sedaj nekdo krši tvoje pravice, potem to pomeni, da je tudi tistega, ki ti krši pravice, navdahnil s to pravico, da krši tvoje pravice.
Ne. Vsak se rodi svoboden, kar pomeni, da more svojo svobodo tudi zlorabiti. Zato ima »država« pravico in dolžnost, da zagotovi red.
Navajaš argumente, ki dokazujejo vero v "Boga". Vera v "Boga", pa še ne doterminira samo resničnost predmeta verovanja.
Vera, ki temelji na razumu, je prava vera. (O okrožnici Fides et ratio smo že govorili.)
Celibat … ni uzakonjen zato, ker duhovniki ne bi imeli časa se ukvarjati z družino, … ampak zato, ker … se … [Z]a otroka … ne more reči, da bi …prakticiral versko vzgojo.
Prav tako bi se pojavil problem pri dedovanju,
Kakšne argumente lahko navedeš za to?
Ali pa Kvarkadabra poseduje specialne telefonske linije (do imaginarne »znanosti«)?
Ali so to stališča, temelječa na sovražnih ateističnih predsodkih (in si v resnici tak »znanstvenik« le hoče prigrabiti zanj mikavno vlogo mogočne Cerkve)?
Iz tega sklepam, da religija ni nekaj naravnega, ampak …
Vera je nekaj najbolj naravnega.
(Lahko razpravljamo samo, katera religija je boljša, in zakaj.
Toda ker niti v filozofiji ni enotnosti, čaka teologijo še mnogo dela.
Sicer, mnogo moderne znanosti je teologiji v bolj majhno pomoč. – Zato je tako razširjen pojav New Agea.)
Svoboden človek se seveda ne bori za svobodo in svoboden si takrat, ko se o svobodi ne sprašuješ.
V tvojem kontekstu – je ta misel napačna.
end napisal/-a:
To je naloga sociologije in ne verouka.
Ne. Vera je tako pomembna zadeva, da potrebuje posebno znanstveno disciplino.
silvester1234 napisal/-a: Osebno si ne želim omejitev, ki jih narekujejo posamezne vere.
… vsak človek nekje v nekem delu svoje intime goji nekakšno religioznost. Razlika je le v tem, s čim zapolnimo ta predalček. Z vero, univerzalno religijo, vero v znanost, v postulate, ki smo jih postavili sami in s pomočjo ljudi, ki so vplivali na nas? …ima vsak od nas drugačen odgovor. Poleg tistega kar nam je bilo dano v zibko nas gradi na tisoče idej in vplivov.
Trditve kaj je bolj res in kaj ne so itak relativne.
Po mojem mn. sta prvi in zadnji stavek napačna.
Kar je vmes, pa je lepo rečeno.