Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Če sploh je kakšen naravni zakon, potem ja ta vedno uveljavljen in se ga sploh ne da prekršiti, niti nalašč niti slučajno. Zato ne potrebujemo nobene inštitucije, ki bi preverjala, kdo se ga drži. Inštitucije naj se ukvarjajo z pravnimi zakoni.
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Svetobolje seveda ni produktivno, sprejeti realnost pa ni dosti boljše, čeprav pomirja. V bistvu gre za vprašanje smisla življenja. Prizadevanje za boljši jutri, karkoli že to pomeni, daje enega boljših smislov.Rock napisal/-a:Če sveta ni mgoče izboljšati - ali se ti ne zdi, da tedaj ni produktivno ostati pri svetobolju, ampak sprejeti realnost?
Ja, sem pričakoval. Svoboda je seveda kvečjemu možnost odločitve, ne odločitev sama. Pa vseeno, ali gre pri odločanju res za svobodo? Kadar imamo izbiro, vedno pretehtamo možne posledice in se odločimo za najboljšo izbiro. Seveda se pri tem lahko zmotimo oziroma se odločamo nevedni, ampak smisel izbire je ravno ta. In to našo svobodo zoži na eno samo izbiro. Nobenega razloga ni, da bi se odločili za (naj)slabšo možnost. Drugi argument črpam iz Libetovih poskusov, ki so opisani tudi v Kvarkadabri. Tretji argument pa je nerešljivost logični dvojnosti: vsaka izbira je povzročena (vsiljena) ali nepovzročena (naključna), v nobenem primeru ne more biti svobodna.Kaj je svoboda? Menim, da ni zelo težko odgovoriti. - Svoboda je odločitev za eno od možnosti.
Seveda je.Jaz pa mislim, da je Biblija odlična knjiga.
Praviloma odpove. Je samo človek.Gorje, če duhovnik odpove na enem ali drugem področju.
Ja, in to, kar naštevaš, so pač zlorabe idej. Na koncu koncev je tudi v Svetem pismu nekaj dobrih idej.Vse ideje da so v bistvu plemenite?
Problem sloge je ta, da jo mora nekdo voditi, ta se mora izpostaviti in oblast ga zlahka najde in skrajša za glavo.Samo en človek ne more praktično nič. A v slogi je moč.Kaj lahko naredimo zoper tatove in slabe managerje,
Seveda ne, v resnici sem hotel izraziti svoje nestrinjanje s trditvijo. Marketing je žal močnejši od splošne ljudske presoje. Boljši marketing pa ima tisti z več denarja. Nisem prepričan, da lahko kak čas to odnese.Nihče te ni obdolžil za to trditev.
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Glede svetobolja ali sprejema realnosti: če gre za nujnost, potem se je treba s tem sprijazniti, in ni mogoče govoriti o prizadevanju za spremembo.
Glede svobode pa te sedaj jaz ne razumem.
1. Kakšna je razlika med možnostjo za odločitev in odločitvijo samo?
2. Libetovih poskusov žal ne poznam, in bi te prosil, da mi jih jedrnato povzameš, in če me bodo pritegnili, si jih bom poiskal še kje drugje.
3. Tudi tretjega argumenta ne razumem. Kaj pomeni "nerešljivost logični dvojnosti"?
Tudi se ne strinjam s tvojo interpretacijo vzrokov: tudi naključna posledica je povzročena - le da znanosti ni jasen mehanizem dogajanja, in zato govori o naključju (ali pa, v drugi zvezi, o subatomski mehaniki).
Da duhovnik praviloma odpove pri interpretaciji Biblije? Mislim, da si preoster.
Zloraba idej: torej meniš, da je na primer nacistična ideja plemenita, a je prišlo do zlorabe te ideje? Pričakujem, da pojasniš, kje vidiš plemenitost nacistične ideje, in v čem je njena zloraba ter se ti zahvaljujem za odgovor.
Problem sloge in marketing.
Proti-argumenti: na svetu je mnogo ljudi, ki so pripravljeni tvegati. - Dalje, ni potrebno z glavo skozi zid; korakoma se da mnogo storiti; in če je proces dober, se ljudje pridružijo z eksponentno hitrostjo; po drugi strani pa so nepravični strahopetni, saj se zavedajo svoje slabe pozicije, in kmalu prostovoljno popustijo; če pa vedo, da se jih bo kasneje toleriralo, pa popustijo še toliko prej.
Specialno glede marketinga: da se ga premagati še mnogo lažje.
Glede svobode pa te sedaj jaz ne razumem.
1. Kakšna je razlika med možnostjo za odločitev in odločitvijo samo?
2. Libetovih poskusov žal ne poznam, in bi te prosil, da mi jih jedrnato povzameš, in če me bodo pritegnili, si jih bom poiskal še kje drugje.
3. Tudi tretjega argumenta ne razumem. Kaj pomeni "nerešljivost logični dvojnosti"?
Tudi se ne strinjam s tvojo interpretacijo vzrokov: tudi naključna posledica je povzročena - le da znanosti ni jasen mehanizem dogajanja, in zato govori o naključju (ali pa, v drugi zvezi, o subatomski mehaniki).
Da duhovnik praviloma odpove pri interpretaciji Biblije? Mislim, da si preoster.
Zloraba idej: torej meniš, da je na primer nacistična ideja plemenita, a je prišlo do zlorabe te ideje? Pričakujem, da pojasniš, kje vidiš plemenitost nacistične ideje, in v čem je njena zloraba ter se ti zahvaljujem za odgovor.
Problem sloge in marketing.
Proti-argumenti: na svetu je mnogo ljudi, ki so pripravljeni tvegati. - Dalje, ni potrebno z glavo skozi zid; korakoma se da mnogo storiti; in če je proces dober, se ljudje pridružijo z eksponentno hitrostjo; po drugi strani pa so nepravični strahopetni, saj se zavedajo svoje slabe pozicije, in kmalu prostovoljno popustijo; če pa vedo, da se jih bo kasneje toleriralo, pa popustijo še toliko prej.
Specialno glede marketinga: da se ga premagati še mnogo lažje.
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Ja, ampak pogosto ni povsem jasno, ali gre res za nujnost.Rock napisal/-a:Glede svetobolja ali sprejema realnosti: če gre za nujnost, potem se je treba s tem sprijazniti, in ni mogoče govoriti o prizadevanju za spremembo.
Preden se odločiš, imaš možnost, da se odločiš. Takrat imaš izbiro. Odločitev sama je izbor ene od možnosti, ki je potem ni več.Kakšna je razlika med možnostjo za odločitev in odločitvijo samo?
http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... sperimentiLibetovih poskusov žal ne poznam, in bi te prosil, da mi jih jedrnato povzameš, in če me bodo pritegnili, si jih bom poiskal še kje drugje.
Kot sem povedal. Izbira je povzročena ali nepovzročena, v nobenem primeru ne more biti svobodna.Tudi tretjega argumenta ne razumem. Kaj pomeni "nerešljivost logični dvojnosti"?
Ne gre toliko za interpretacijo, kot za definicijo. Če obstaja vzrok, naj bo znan ali neznan, ne gre za naključje. Res se marsikaj ob nepoznavanju vzrokov oceni kot naključno, taka naključja niso v resnici naključja.Tudi se ne strinjam s tvojo interpretacijo vzrokov: tudi naključna posledica je povzročena - le da znanosti ni jasen mehanizem dogajanja, in zato govori o naključju (ali pa, v drugi zvezi, o subatomski mehaniki).
Poudarek je bil na "mnogo ve in je etičen". Interpretacija pa mora itak biti v skladu z direktivami.Da duhovnik praviloma odpove pri interpretaciji Biblije? Mislim, da si preoster.
Nacistična ideja je želela povzdigniti arijsko raso, narediti nadčloveka, ki bo na boljši način upravljal svet. Prinesti je želela nov red, v katerem bo človek srečen in zadovoljen. Zloraba pa je bila seveda v delitvi na več in manjvredne, v rasizmu, potvarjanju znanstvenih dognanj in podobnem.Pričakujem, da pojasniš, kje vidiš plemenitost nacistične ideje, in v čem je njena zloraba ter se ti zahvaljujem za odgovor.
To ni dober protiargument. Seveda so pripravljeni tvegati, ampak v tveganje jih požene dober marketing.Proti-argumenti: na svetu je mnogo ljudi, ki so pripravljeni tvegati.
In kaj drugega počne potrošniški ali politični marketing?korakoma se da mnogo storiti; in če je proces dober, se ljudje pridružijo z eksponentno hitrostjo
To velja samo za majhne nepravičnike. Pa še ti so stalno v recidivi.po drugi strani pa so nepravični strahopetni, saj se zavedajo svoje slabe pozicije, in kmalu prostovoljno popustijo
Ne razumem. Pa očitno tudi tistega prej nisem. Če baraba ve, da se mu ne bo nič hudega zgodilo, niti pomisli ne, da bi se spreobrnil.če pa vedo, da se jih bo kasneje toleriralo, pa popustijo še toliko prej.
Sama ušesa so me.Specialno glede marketinga: da se ga premagati še mnogo lažje.
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Če niso naključja – kaj pa so?Če obstaja vzrok, naj bo znan ali neznan, ne gre za naključje. Res se marsikaj ob nepoznavanju vzrokov oceni kot naključno, taka naključja niso v resnici naključja.
Glede Libetovih poskusov:
možna je tudi interpretacija, da so še en dokaz več za Boga, in za svobodno voljo (programirani smo tako, da naj bi čim bolj sledili resničnosti, a imamo posebno boniteto 100 ms časa, da se zavestno odločimo drugače).
Sicer pa: danes je znano, da je človekovo delovanje pretežno podzavestno; borilni športi (karate) ne bi mogli obstajati, če bi bil človek odvisen le od misli (ta je relativno počasna); meditacija (koncentracija) morda temelji na lastnostih, ki jih navedeni poskusi nakazujejo.
Biblija in interpretacija:
ne bom advokat duhovnikov.
Zato samo takole: verzij Biblij je ogromno; ogromno je komentarjev; znanost (vklj. s hermenevtiko) je danes zelo razvita; danes je svetovno znanje zelo dostopno; obstajajo tudi apokrifna dela; in judovska in druga literatura;
če imaš srečo, naletiš na kako delo (krščanskega) duhovnika, ki je presenetljivo heretično ali pa resnicoljubno (= daje dobre napotke za lastne sklepe) oz. je povsem v skladu z Biblijo (npr.: bo mnogo krivih prerokov; vse preskušajte; kdor more razumeti, naj razume).
V ostalem, pa zgleda, da različno razmišljava.
Jaz sem privrženec sholastike (spoštujem načelo protislovja, in ostala načela, ki slede iz njega, vklj. z nč. zadostnega razloga).
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Navadni povzročeni dogodki, le da vzroka ne poznamo.Rock napisal/-a:Če niso naključja – kaj pa so?
Tudi ta odločitev se bo zgodila v nezavednem.imamo posebno boniteto 100 ms časa, da se zavestno odločimo drugače
Seveda.danes je znano, da je človekovo delovanje pretežno podzavestno
Ja, pri tem gre za izurjenost, ki je postala refleksna.borilni športi (karate) ne bi mogli obstajati, če bi bil človek odvisen le od misli (ta je relativno počasna)
Ne verjamem.meditacija (koncentracija) morda temelji na lastnostih, ki jih navedeni poskusi nakazujejo.
Očitno. To se mi pogosto dogaja.V ostalem, pa zgleda, da različno razmišljava.
Na sholastiko se ne poznam, vendar ne menim, da mora vse imeti svoj vzrok.Jaz sem privrženec sholastike (spoštujem načelo protislovja, in ostala načela, ki slede iz njega, vklj. z nč. zadostnega razloga).
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Če si za ilustracijo izberem gornji stavek:Roman napisal/-a: Na sholastiko se ne poznam, vendar ne menim, da mora vse imeti svoj vzrok.
šolan um ne meni, da mora nekaj, kar obstaja (bitje), nujno imeti svoj vzrok.
Toda učenjak razmišlja tudi o vzrokih (predhodno definira, kaj razume z besedo vzrok).
In ugotovi, da je v veliko primerih zelo verjetno, da so določena bitja povzročena.
Vzrok pa ni le tisto, kar meni današnja znanost, namreč da je vzrok le tvorni vzrok. (Kajti sholastika je ugotovila, da je zelo primerno, da se razpravlja tudi o drugih vrstah vzrokov. Kajti znanost /npr. naravoslovje/ je lahko hote omejena, to je, da razpravlja le o tistem, kar je dokaj zanesljivo. In to je dobro in slabo. Če se znanost zaveda obeh aspektov, je vse v redu. - Značilnost filozofije pa je, da jo zanimajo tudi bitja v takih aspektih, za katere je dokaj zanesljivo, da obstajajo, a se jim znanstvenik v velikem loku izogne - ker se čuti nemočnega, filozof pa jih vseeno skuša osvetliti, ker je radoveden, in skuša ugotoviti vso resnico. Če je filozof pri tem argumentativen in spoštuje pravila logičnega mišljenja, se mu znanstvenik lahko le prikloni. In obratno: filozof se prikloni znanstveniku, ker mu le-ta da gradivo za svoje razmišljanje in ker se lahko zanese, da je to gradivo dokaj zanesljivo.)
Če pa znanstvenik dela osnovne napake (npr. enkrat bitje obravnava v določenem aspektu, nato pa govori o istem bitju, a v drugem aspektu; in tako dalje) - nastane razprava, ki je brez vrednosti (a razprava, ki jo je znanost antike že tedaj identificirala, in ki jo poznamo danes pod imenom sorites, aporije, ...; to so zgodbice za kratek čas; tudi humor je koristen za človeka - toda ga je potrebno ovrednotiti, relativizem je tu za filozofa napaka). - Kot sem videl, tudi Libetovi poskusi sodijo v kategorijo: falacije. (Tudi sam članek navaja, da so sporne predvsem interpretacije, in to opozorilo je članku šteti v dobro.)
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
No, resnični vzrok je samo tako imenovani tvorni vzrok. Materialni vzrok sploh ni vzrok ampak pogoj, formalni vzrok ne povzroča ničesar, namen kot vzrok pa je v resnici tvorni vzrok, ki deluje v umu in povzroča naša dejanja.
Pri načelu vzročnosti pa imamo teoretično dve možnosti: vse je povzročeno (vzročne verige so potem neskončne), ali pa ni vse povzročeno. Pa tudi v drugem primeru imamo dve možnosti, da je samo prvo bitje ali dogodek nepovzročen in povzroča vse druge (kozmološki dokaz), ali pa so lahko brez vzroka tudi kaki drugi dogodki. Znanost je odkrila slednje.
Povej kaj več o bitjih oziroma aspektih, ki se jim znanost izogiba, a obstajajo.
In ja, vedno je problem v interpretacijah.
Pri načelu vzročnosti pa imamo teoretično dve možnosti: vse je povzročeno (vzročne verige so potem neskončne), ali pa ni vse povzročeno. Pa tudi v drugem primeru imamo dve možnosti, da je samo prvo bitje ali dogodek nepovzročen in povzroča vse druge (kozmološki dokaz), ali pa so lahko brez vzroka tudi kaki drugi dogodki. Znanost je odkrila slednje.
Povej kaj več o bitjih oziroma aspektih, ki se jim znanost izogiba, a obstajajo.
In ja, vedno je problem v interpretacijah.
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
To je filozofska interpretacija (ne znanost), in to interpretacija, ki ima v svoj prid manj argumentov, kot klasična teorija 4 vrst vzrokov.No, resnični vzrok je samo tako imenovani tvorni vzrok. Materialni vzrok sploh ni vzrok ampak pogoj, formalni vzrok ne povzroča ničesar, namen kot vzrok pa je v resnici tvorni vzrok, ki deluje v umu in povzroča naša dejanja.
Hočeš razkriti kak tak primer, torej, da je znanost ugotovila, da so bitja, ki niso povzročena?Pri načelu vzročnosti pa imamo teoretično dve možnosti: vse je povzročeno (vzročne verige so potem neskončne), ali pa ni vse povzročeno. Pa tudi v drugem primeru imamo dve možnosti, da je samo prvo bitje ali dogodek nepovzročen in povzroča vse druge (kozmološki dokaz), ali pa so lahko brez vzroka tudi kaki drugi dogodki. Znanost je odkrila slednje.
Na primer, lipa (neko konkretno lipovo drevo): znanost ne more povedati, kaj je to bitje (kaj je ta posamičnost). Lahko pa znanost danes že marsikaj pove o bistvu lipe, torej, kakšne so lastnosti, ki jih ima vsako lipovo drevo. - Ali: četudi bo Cern uspel, še vedno ne bomo vedeli, kaj je bilo ob poku (sicer, da je pok bil, je le podmena). In še manj, kaj je bilo pred pokom. S. Hawkings je res napisal, da je čas in prostor nastal z velikim pokom - a filozof je zahtevnejši. - Skratka, znanost je zelo dobra za sredino (za uspešnost življenja ogromne večine ljudi, in tudi za npr. atomske centrale, za vesoljske polete); na makro ravni in mikro ravni je nebogljena, in je dokaj zanesljivo, da bo taka tudi ostala (kar je, mimogrede, edino pravično). (In ta moja zadnja trditev je moj dokaz za smotrnostni vzrok.) (Glede formalnega in tvarnega vzroka - pa obstajajo po mojem mnenju prav tako dovolj prepričljivi dokazi.)Povej kaj več o bitjih oziroma aspektih, ki se jim znanost izogiba, a obstajajo.
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
To je sicer tvoja interpretacija, bi pa bilo zanimivo šteti argumente. Katere argumente ima teorija štirih vzrokov?Rock napisal/-a:interpretacija, ki ima v svoj prid manj argumentov, kot klasična teorija 4 vrst vzrokov.
Govoril sem sicer o dogodkih, o teh govori kvantna mehanika. O bitjih (recimo vakuumskih fluktuacijah) se je seveda še vedno mogoče prepirati.Hočeš razkriti kak tak primer, torej, da je znanost ugotovila, da so bitja, ki niso povzročena?
Aha. In kaj ve o lipi povedati zahtevnejši filozof?Na primer, lipa ...
O tvarnem vzroku (je to isto kot tvorni vzrok?) se niti nisva razhajala. Me pa zanima formalni vzrok. Zakaj bi ga bilo smiselno šteti k vzrokom?Glede formalnega in tvarnega vzroka - pa obstajajo po mojem mnenju prav tako dovolj prepričljivi dokazi.
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Jaz se s tabo zelo strinjam, da rezultati raziskav niso toliko problematični, usodna je njihova interpretacija. (Čeprav je ta usodnost v bistvu nepotrebna. - Obstaja pa danes dejansko mnogo morda celo zavestno napačnih interpretacij - vzrok: pohlep.)
(Mimogrede: če se strinjaš s tem pasusom - boš moral pripoznati tudi, da ni smiselno govoriti le o 1 vzroku.)
V ostalem, jaz običajno uporabljam termine: tvorni vzrok, tvarni vzrok (ali: materialni vzrok), formalni vzrok, smotrnostni vzrok. - Zakaj 4 vzroki? Zdi se mi, da je redukcionizem na samo tvornega zaradi pestrosti kozmosa neupravičeno posploševanje. - Kaj je lipa? Najprej bo filozof poskusil preprečiti neekonomičnost razpravljanja. Na lipo v kakšnem pogledu meri vpraševalec? - kajti o bistvu nekega konkretnega lipovega drevesa ne more reči znanost (še) nič. - Formalni vzrok: če priznamo filozofski eksistencializem (in razliko med esenco in eksistenco), potem ne smemo zanikati formalnega vzroka (alias: likovnega vzroka, oblikovnega vzroka).
Mene pa še vedno zanima, ali lahko daš kak primer za bitje (uporabljam besedo v filozof. smislu; to ni le živo bitje, ampak karkoli, kar obstaja in zato ni nič), za katerega da je znanost ugotovila, da je nepovzročeno - ali pa boš preklical svojo izjavo?
(Mimogrede: če se strinjaš s tem pasusom - boš moral pripoznati tudi, da ni smiselno govoriti le o 1 vzroku.)
V ostalem, jaz običajno uporabljam termine: tvorni vzrok, tvarni vzrok (ali: materialni vzrok), formalni vzrok, smotrnostni vzrok. - Zakaj 4 vzroki? Zdi se mi, da je redukcionizem na samo tvornega zaradi pestrosti kozmosa neupravičeno posploševanje. - Kaj je lipa? Najprej bo filozof poskusil preprečiti neekonomičnost razpravljanja. Na lipo v kakšnem pogledu meri vpraševalec? - kajti o bistvu nekega konkretnega lipovega drevesa ne more reči znanost (še) nič. - Formalni vzrok: če priznamo filozofski eksistencializem (in razliko med esenco in eksistenco), potem ne smemo zanikati formalnega vzroka (alias: likovnega vzroka, oblikovnega vzroka).
Mene pa še vedno zanima, ali lahko daš kak primer za bitje (uporabljam besedo v filozof. smislu; to ni le živo bitje, ampak karkoli, kar obstaja in zato ni nič), za katerega da je znanost ugotovila, da je nepovzročeno - ali pa boš preklical svojo izjavo?
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Če seveda menimo, da je pohlep zavestna odločitev posameznika.Rock napisal/-a:Obstaja pa danes dejansko mnogo morda celo zavestno napačnih interpretacij - vzrok: pohlep.
Ponovno vprašam, kaj in kako povzrokujejo ostali?Mimogrede: če se strinjaš s tem pasusom - boš moral pripoznati tudi, da ni smiselno govoriti le o 1 vzroku.
Ja, seveda, jaz sem v naglici (površnosti) v besedi "tvaren" prebral "stvaren".... tvorni vzrok, tvarni vzrok (ali: materialni vzrok), formalni vzrok, smotrnostni vzrok.
Po mojem pa pestrost kozmosa nima ničesar s številom vzrokov. Rad bi recimo slišal, zakaj se tvarnemu vzroku reče vzrok. Kaj in kako povzroča?Zakaj 4 vzroki? Zdi se mi, da je redukcionizem na samo tvornega zaradi pestrosti kozmosa neupravičeno posploševanje.
Oh no, s tem, ko lipo uvrsti med drevesa, je o bistvu lipe povedala že skoraj vse. Povedati mora samo še, po čem se lipa razlikuje od drugih dreves, kar pa tudi ni tako težko. O konkretnem drevesu pa mora poiskati razlike do drugega konkretnega drevesa vrste lipa.kajti o bistvu nekega konkretnega lipovega drevesa ne more reči znanost (še) nič.
Si lahko natančnejši? Če je obstoj pred bistvom, se potem oblika tiče obstoja in ne bistva? Po drugi strani pa se mi zdi neumestno (čepraj je to morda zelo filofsko) razlikovati med formo in materijo, kakor da bi šlo za dve različni stvari.Formalni vzrok: če priznamo filozofski eksistencializem (in razliko med esenco in eksistenco), potem ne smemo zanikati formalnega vzroka (alias: likovnega vzroka, oblikovnega vzroka).
Saj sem omenil vakuumske fluktuacije. Res pa nisem fizik, da bi ti znal povedati podrobnosti.Mene pa še vedno zanima, ali lahko daš kak primer za bitje (uporabljam besedo v filozof. smislu; to ni le živo bitje, ampak karkoli, kar obstaja in zato ni nič), za katerega da je znanost ugotovila, da je nepovzročeno - ali pa boš preklical svojo izjavo?
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Se ne strinjam. Drevo je kategorija, konkretna lipa pa je posamičnost. Znanost more razpravljati le o bitjih iznad posamičnostih.Oh no, s tem, ko lipo uvrsti med drevesa, je o bistvu lipe povedala že skoraj vse. Povedati mora samo še, po čem se lipa razlikuje od drugih dreves, kar pa tudi ni tako težko.
Ni bilo govora o bistvu in obstoju v smislu prioritete, niti o razliki med formo in materijo.Si lahko natančnejši? Če je obstoj pred bistvom, se potem oblika tiče obstoja in ne bistva? Po drugi strani pa se mi zdi neumestno (čepraj je to morda zelo filofsko) razlikovati med formo in materijo, kakor da bi šlo za dve različni stvari.
"vakuumske fluktuacije" oz. nepovzročena bitja - predlagam ti menjalno pogodbo: ti mi poveš kaj več o zatrjevanih dognanjih znanosti, jaz pa ti povem o še ostalih 3 spornih vzrokih. (Kajti kv. mehanika ni zrušila ne vzročnosti, ne determinizma, ampak je pokazala z dodatnega aspekta na nemoč človeškega spoznavoslovja. - Ta nemoč sicer za filozofa ni bila nikoli vprašljiva, pretencioznost je pokazal le kasnejši patološki pozitivizem.)
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
In od kot pride kategorija?Rock napisal/-a:Se ne strinjam. Drevo je kategorija, konkretna lipa pa je posamičnost.
Se ne strinjam. Znanost v prvi vrsti raziskuje posamičnosti, da v njih prepozna splošne zakonitosti. Verjamem, da filozofija te omejitve nima.Znanost more razpravljati le o bitjih iznad posamičnostih.
Ha, ha, pojmov ne moreš menjati. Pa nič hudega, sprejmem igro. Za moj del pogodbe ni treba iti daleč: http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... 7115526385.predlagam ti menjalno pogodbo
To je seveda tvoja interpretacija. V bistvu pa gre najbrž za to, da je filozofija, kar se naravoslovja tiče, ostala pri klasični fiziki (hm, morda celo pri Aristotelu) in se še vedno spotika ob otroške bolezni v renesansi. Imam pa občutek, da so tega krivi tudi teologi, da šarlatanov sploh ne omenjam.Kajti kv. mehanika ni zrušila ne vzročnosti, ne determinizma
Za znanstvenika tudi ne.je pokazala z dodatnega aspekta na nemoč človeškega spoznavoslovja. - Ta nemoč sicer za filozofa ni bila nikoli vprašljiva
Ja kdo ga pa potem biksa?pretencioznost je pokazal le kasnejši patološki pozitivizem.
Re: Papež: naravni zakon (in Hobbes?)
Za posamičnost so splošne zakonitosti sicer koristne, a nezadostne.
Glede menjave pojmov ne razumem. - Svojega dela menjalne pogodbe pa po mojem mnenju nisi izpolnil. Še vedno čakam, da utemeljiš svojo trditev. (Česar s pavšalno napotitvijo na več-tematski članek nisi storil.)
O vzročnosti in determinizmu: če imaš ti drugačno mnenje, si bil dolžan navesti protiargumente.
Abstraktno sklicevanje na klasično fiziko, Aristotela, itd., predstavlja šarlatanstvo. Ker si pa že dosedaj imel 2 priložnosti, katerih pa nisi izkoristil - je zaključek pač jasen.
Glede menjave pojmov ne razumem. - Svojega dela menjalne pogodbe pa po mojem mnenju nisi izpolnil. Še vedno čakam, da utemeljiš svojo trditev. (Česar s pavšalno napotitvijo na več-tematski članek nisi storil.)
O vzročnosti in determinizmu: če imaš ti drugačno mnenje, si bil dolžan navesti protiargumente.
Abstraktno sklicevanje na klasično fiziko, Aristotela, itd., predstavlja šarlatanstvo. Ker si pa že dosedaj imel 2 priložnosti, katerih pa nisi izkoristil - je zaključek pač jasen.