Antropično načelo

[vojko]

ANTROPIČNO NAČELO (AN)

Antropično načelo – poenostavljeno povedano - trdi, da živimo v odlično uglašenem Vesolju, to je v Vesolju, ki je »odlično uglašeno«, in zaradi tega omogoča obstoj življenja, kot ga poznamo.

Tri glavne različice načela, ki sta jih leta 1986 navedla fizika John D. Barrow in Frank J. Tipler so:
šibko antropično načelo: »opazovane vrednosti vseh fizikalnih konstant in kozmoloških količin niso enako verjetne, vendar zavzemajo vrednosti, ki jih omejuje zahteva, da obstajajo področja, v katerih se lahko razvije življenje na osnovi ogljika in zahteve, da je Vesolje dovolj staro za ta pogoj.«
močno antropično načelo: »Vesolje mora imeti takšne lastnosti, ki dovoljujejo razvoj življenja na njegovi določeni stopnji.«
končno antropično načelo: v Vesolju se slej ko prej razvije inteligentna oblika življenja, sposobna odbelave informacij, in ko se enkrat razvije, nikoli ne zamre.«
Šibko različico načela so grajali kot argument brez domišljije, ker predpostavlja, da druge oblike življenja niso možne. Obseg konstant, ki dovoljujejo razvoj življenja na osnovi ogljika, je lahko še bolj omejen kot pa so predlagali. Grajali so tudi močno različico. Ni je moč preskusiti ali ovreči in naj bi bila nepotrebna. Barrow in Tipler sta poudarila, da čeprav ima načelo fizikalni značaj, je vseeno »močno povezano z nravnimi vrednostmi.«

Menim, da antropično načelo ne prispeva k našemu razumevanju vesolja. Pridružujem se kritiki R. PENROSA, ki pravi, da ljudje potegnejo to načelo iz rokava, ko nimajo pri roki dovolj dobre teorije, ki bi pojasnila opazovanja. V semantičnem pogledu pa AN ne razlaga ničesar: sklep (conclusio) je enak premisi, gre torej za znano napako dokazovanja “v krogu”. To je podobno trditvi, da bi stvari bile drugačne, če bi bile drugačne.

Poleg tega AN (vsaj v njegovi “močni” različici!) ni znanstvena teorija po definiciji; ni je mogoče ovreči. Gre za slabo filozofijo, ki diši po teleologiji, ki v Vesolju vidi nek končni cilj, smoter, kar pa seveda ne drži.

V znanem predavanju "The Confusion of Cause and Effect in Bad Science," je paleofizik Caroline Miller rekla:

"The Anthropic Principle is based on the underlying belief that the universe was created for our benefit. Unfortunately for its adherents, all of the reality-based evidence at our disposal contradicts this belief. In a nonanthropocentric universe, there is no need for multiple universes or supernatural entities to explain life as we know it." (Miller, Caroline (2006). "The Confusion of Cause and Effect in Bad Science". Lecture at Piffard University)

Kaj menite ostali forumovci o tej temi?

Izkoriščam priliko in vam vsem želim srečno 2011!

[Aniviller]

Antropicno nacelo daje en nacin kako razumeti zakaj so dolocena vprasanja ki si jih postavljamo nesmiselna, oz. katera vprasanja narobe razumemo. Ker je to filozofska in ne znanstvena zadeva seveda ne razlaga vesolja ampak vprasanja o vesolju.

[Roman]

Pri antropičnem načelu gre za preprosto zamenjavo vzroka in posledice. Namesto trditve, da je takem vesolju lahko nastane življenje (kar lahko celo dokažemo), se trdi, da je vesolje tako ravno zaradi tega, da bi v njem nastalo življenje.

[silvester1234]

Naj tudi jaz zaželim vsem forumovcem srečno novo leto, da bi čimpogosteje obelodanjali nova znanstvena spoznanja in
rastli v nova vedenja o vsem, kar nas zanima in je.
Kar se tiče antropičnega načela, se mi zdi kot postulat, ki bi ga nekdo postavil v gostilniški debati. Jaz trdim to, vi pa
dokažite, da nimam prav. Me ne prepriča. Čedalje več je spoznanj, ki to trditev, da je vse lepo in super v vseh kotičkih
vesolja, negirajo. Seveda pa v površnem ošvrku dobimo vtis, da to celo drži.

[erneclrapoc]

Ja, saj zato, ker naše vesolje NI naklonjeno nastanku, še manj pa ohranitvi življenja (2. zakon termodinamike ?), življenja ne moremo razlagati z znanostjo...

[problemi]

Ja, saj zato, ker naše vesolje NI naklonjeno nastanku, še manj pa ohranitvi življenja (2. zakon termodinamike ?), življenja ne moremo razlagati z znanostjo...

Auuu ... bi rekel GJ

Od kje ti sploh ideja o naklonjenosti oziroma nenaklonjenosti vesolja za kar koli? Čemu vesolje obravnavati kot nek subjekt, ki "počne" določene stvari z nekim namenom ali kot praviš naklonjenostjo/nenaklonjenostjo.

Kaj sploh misliš s pojmom "življenje" in zakaj naj ga ne bi mogla razlagati znanost*. Kdo ga lahko razlaga/razloži?

*glede na to, da sem opazil, da si nov na forumu (dobrodošel) bi te opozoril, da tu pojem znanost obravnavamo različno, velika večina s tem pojmom misli na naravoslovno znanost, dočim ga recimo jaz obravnavam v širšem smislu in s tem pojmom ne mislim samo na naravoslovno znanost, tako da bi mogoče bilo dobro da poveš kako ga ti razumeš

[Roman]

Ja, saj zato, ker naše vesolje NI naklonjeno nastanku, še manj pa ohranitvi življenja (2. zakon termodinamike ?), življenja ne moremo razlagati z znanostjo...

Vesolje seveda ne more biti (ne)naklonjeno, saj ni živo bitje. Pri čemer drugi zakon termodinamike ne onemogoča nastanka življenja in je znanost edina človeška dejavnost, ki lahko življenje razlaga. Na vsa tovrstna vprašanja sicer še ni dokončnih odgovorov, morda jih nikoli ne bo, ampak to ne pomeni, da ni prav nobenih znanstvenih odgovorov.

[beno23]

Ja, saj zato, ker naše vesolje NI naklonjeno nastanku, še manj pa ohranitvi življenja (2. zakon termodinamike ?), življenja ne moremo razlagati z znanostjo...

Ne razumeš 2. zakona termodinamike. Ta velja samo za zaprte sisteme in planet Zemlja ni zaprt sistem.

Pravzaprav je življenje posledica 2. zakona termodinamike in se ga da zelo lepo razložit z znanostjo.

[hrast]

Bolj kot razmišljam o tem, bolj me zadeva spominja na primer, da najdeš žabo, računalnik, karkoli (en primerek) in potem poskušaš ugotoviti, zakaj je stvar taka kot je, in kako je nastala.
Ljudje so imeli stoletja na razpolago milijone živih bitij, ampak šele Darwinu je kapnilo, kako iz podobnosti in razlik med njimi sklepati na njihov izvor in zakaj so taka kot so.

Pri vesolju je zadeva popolnoma brezupna. Znanstvena metoda (naravoslovna) odpove in malo upanja je, da bo sploh kdaj delovala. Mislim na možnost empiričnega preverjanja različnih teorij. Ali je možno tudi kako drugo vesolje, verjetno ne bomo nikoli vedeli. Ne le, ali še kako drugo vesolje obstaja - tudi to, ali so drugačni fizikalni zakoni sploh mogoči.
Zato bo vprašanje vzroka, da so stvari kakršne so, še kar nekaj časa, če ne za vedno, domena filozofije ali religije.

[problemi]

Pri vesolju je zadeva popolnoma brezupna. Znanstvena metoda (naravoslovna) odpove in malo upanja je, da bo sploh kdaj delovala.

Ja, oprosti, to moram po kot kvazifilozof odločno negirati. Ni druge vednosti, ki bi lahko kar koli rekla glede nastanka vesolja, razen naravoslovne znanosti. Pa ljudje od kje vlečete te teze glede naravoslovne znanosti? Sam velikokrat podam kritiko glede objektivistične moderne znanosti, ampak da bi ji očital kaj takega, da ona ni primerna (odpove) za obravnavnja/preučevnje nastanka vesolja mi pa tudi na misel ne pade.

Evoga, shrinkov kamarat, ker znanost vseh teorij ne bo mogla 100% potrditi (dokazati) - tako kot ateist neobstoj Boga - z eksirimenti in bo ostala na nivoju verjetnosti je najbolje, da to vprašanje prepustimo teologiji.

[shrink]

Evoga, shrinkov kamarat, ker znanost vseh teorij ne bo mogla 100% potrditi (dokazati) - tako kot ateist neobstoj Boga - z eksirimenti in bo ostala na nivoju verjetnosti je najbolje, da to vprašanje prepustimo teologiji.

G. kvazifilozof problem(č)ki, a vas spet muči kak problemček?

[problemi]

Evoga, shrinkov kamarat, ker znanost vseh teorij ne bo mogla 100% potrditi (dokazati) - tako kot ateist neobstoj Boga - z eksirimenti in bo ostala na nivoju verjetnosti je najbolje, da to vprašanje prepustimo teologiji.

G. kvazifilozof problem(č)ki, a vas spet muči kak problemček?

Ne, od kje ti to? No ajd, sicer ni tako pomembno, imam en problem oziroma ubadam se z enim problemom in sicer, kam bi te usmeril oziroma na kakšen način doseči, da se ti naučiš brati besedeila znotraj nekega konteksta v katerem so bila napisana. No, ampak da se shajati tudi s tem, tako da to ni taka težava.

Mogoče bi šlo, samo nisem prepričan, tako da evo malo vaje pa bom videl kaj se da narediti:
1. vaja: Primarjaj tekst, ki ga je napisal hrast in njegovo argumentacijo in primerjaj svoje "argumente" zapisane v tisti drugi temi, glede ateistov in dokazov, in ugotovi ali je argumentacija (skoraj) identična. (upoštevaj kontekst)

[shrink]

Evoga, shrinkov kamarat, ker znanost vseh teorij ne bo mogla 100% potrditi (dokazati) - tako kot ateist neobstoj Boga - z eksirimenti in bo ostala na nivoju verjetnosti je najbolje, da to vprašanje prepustimo teologiji.

G. kvazifilozof problem(č)ki, a vas spet muči kak problemček?

Ne, od kje ti to? No ajd, sicer ni tako pomembno, imam en problem oziroma ubadam se z enim problemom in sicer, kam bi te usmeril oziroma na kakšen način doseči, da se ti naučiš brati besedeila znotraj nekega konteksta v katerem so bila napisana. No, ampak da se shajati tudi s tem, tako da to ni taka težava.

Mogoče bi šlo, samo nisem prepričan, tako da evo malo vaje pa bom videl kaj se da narediti:
1. vaja: Primarjaj tekst, ki ga je napisal hrast in njegovo argumentacijo in primerjaj svoje "argumente" zapisane v tisti drugi temi, glede ateistov in dokazov, in ugotovi ali je argumentacija (skoraj) identična. (upoštevaj kontekst)

Kar svoje problemčke predstavi svoji partnerici, g. kvazifilozof problem(č)ki.

[hrast]

Pri vesolju je zadeva popolnoma brezupna. Znanstvena metoda (naravoslovna) odpove in malo upanja je, da bo sploh kdaj delovala.

Ja, oprosti, to moram po kot kvazifilozof odločno negirati. Ni druge vednosti, ki bi lahko kar koli rekla glede nastanka vesolja, razen naravoslovne znanosti. Pa ljudje od kje vlečete te teze glede naravoslovne znanosti? Sam velikokrat podam kritiko glede objektivistične moderne znanosti, ampak da bi ji očital kaj takega, da ona ni primerna (odpove) za obravnavnja/preučevnje nastanka vesolja mi pa tudi na misel ne pade.

Pomiri se. Še enkrat preberi, kaj sem napisal.
Podal sem eno objektivno dejstvo: Znanstvena metoda empiričnega preverjanja hipotez za možnost obstoja vesolja z zakoni, ki so drugačni od naših trenutno ni mogoča. Razen če so zadnje dni objavili kaj nasprotnega.
Pa še eno hipotezo, da to najbrž nikoli ne bo možno. Razen seveda, če se bomo zadovoljili s kakšnim računalniškim modelom, kar pa, kolikor mi je znano, ne šteje za empirični eksperiment.

Evoga, shrinkov kamarat, ker znanost vseh teorij ne bo mogla 100% potrditi (dokazati) - tako kot ateist neobstoj Boga - z eksirimenti in bo ostala na nivoju verjetnosti je najbolje, da to vprašanje prepustimo teologiji.

Bodi malo odprtega duha. Kaj je narobe z Bogom?
Glede verjetnosti pa bi bil zelo vsel, če malo elaboriraš. Na primer, kako jo računaš brez eksperimentalnih podatkov.

[NoSee]

Bolj kot razmišljam o tem, bolj me zadeva spominja na primer, da najdeš žabo, računalnik, karkoli (en primerek) in potem poskušaš ugotoviti, zakaj je stvar taka kot je, in kako je nastala.
Ljudje so imeli stoletja na razpolago milijone živih bitij, ampak šele Darwinu je kapnilo, kako iz podobnosti in razlik med njimi sklepati na njihov izvor in zakaj so taka kot so.

Mislim, da drugim ni kapnilo zaradi ubadanja z drugacnimi nacini razmisljanja.
Njihov um ni razvil programa za operacije tipa "prepoznavanje podobnosti/casovna umestitev", posledicno je vsaka predstava sveta popacena in simplificirana, prilagojena lastnemu(v bistvu kolektivnemu) operacijskemu sistemu.

Ves planet in vse vesolje je nek dokaz, kaj bo kdo v njem videl, je pa vprasanje danosti in naporov.

Btw, zivljenje, kot ga poznamo, je posledica ugodnih pogojev za tip replikacije, v ugodnih(umirjenih) razmerah na enem planetu.
Po mojem kakrsnokoli drugacno pojmovanje zivljenja ustvari absurdno antropicno nacelo.

"The universe is hostile, so impersonal. Devour to survive... So it is, so it's always been."