Problemi je napisal:
Tko uzput: Morebiti bi bilo fajn, če vendarle kaj napišeš glede ideologije znanosti (lahko tudi v kakšni drugi temi).
(Mimogrede, piše se "usput").
Problemi, ideologija je velika in kompleksna filozofska kategorija in bi njeno resno obravnavanje zahtevalo posebno temo.
Za pokušino pa tole:
Marx je ideologijo definiral kot izkrivljeno družbeno zavest, v kateri odsevajo razredne omejenosti človeka v razumevanju sveta. Človek v razredni družbi postane suženj lastnih proizvodov zavesti. Klasičen šolski primer je religija kot zaostala, ideologizirana družbena zavest. In tako alienacijo, odtujevanje proizvoda človekove zavesti je Marx označil za ideologijo. Posledica takšne ideologizirane zavesti je, da »
je človeštvo in njegove okoliščine videti postavljene na glavo kot v cameri obscuri«(Marx, Zgodnja dela). To misel je moč razumeti tudi tako, da lahko učinek ideologije vidijo samo tisti, ki stojijo zunaj nje (Marx je pri tem seveda mislil na proletariat). Ideološko razmišljanje ima v Marxovi interpretaciji pejorativen pomen. Nekateri drugi marksisti, (npr. Louis Althusser ), so ideologijo videli tako kot Marx, vendar tudi kot neizbežno.
Engels je o ideologiji rekel:»
Ideologija je zavestni proces tako imenovanega misleca, vendar z napačno zavestjo.«
Vsakokraten vladajoči sloj nam skozi indoktrinacijsko mrežo vsiljuje lažno zavest, svojo ideologijo in jo skuša prikazati kot obče veljavno, zdravorazumsko, nujno, neizbežno. V kapitalizmu je takšno ideoligiziranje vsiljevanje prepričanj, da je potrošništvo edini način organizacije družbene reprodukcije. Da »nujno« potrebujem najnovejšo tehnološko igračko, ki jo ima sosed (LCD TV, avto, motorni čoln, računalnik, mobilec, Versaccejejo obleko, Guccijeve čevlje,ipd.), sicer me bodo ljudje gledali kot na »luzerja«, mislili bodo, da sem neuspešen, itd. Vcepljajo nam prepričanje, da je denar vse in da mu je potrebno podrediti vsa naša prizadevanja; ker je delavec v kapitalizmu svoboden (Marx je pripomnil: svoboden v dveh pomenih: 1. osebno svoboden in 2. »osvobojen« lastnine nad produkcijskimi sredstvi), se lahko zaposli kjerkoli, toda pri enem delodajalcu se mora! (Mimogrede to je tudi del odgovora na malo naivno debato, ki se je vodila na tem forumu o tem, zakaj sploh delavci delajo za mizerno mezdo. Preprosto zato, ker morajo preživeti!) Ker »mora« imeti svoj avto, hišo, gliser, se seveda zadolži in potem niti v sanjah ne sme pomisliti, da bi pustil službo. Tako je ujet!
Indoktrinirajo nas, da je možno samo preko političnih strank izražati svojo politično voljo in »oblast ljudstva«! Pa poglej, kako nas zastopajo naši izvoljeni »predstavniki ljudstva«!
Najbolj so prežete z ideologijo družbene vede, med njimi najbolj politična ekonomija. Ker imajo njene ugotovitve direkten vpliv na družbenoekonomski položaj vsakega izmed nas, je to tudi veda, ki je najbolj ideologizirana, kar pomeni, da so njene metode in izsledki ideološko pogojeni. Marx je o tem dejal: "Svobodno znanstveno raziskovanje ne zadeva na področju politične ekonomije samo na istega nasprotnika kakor na vseh drugih področjih. Posebna narava snovi, ki jo obravnava, kliče na bojišče proti temu raziskovanju najhujše, najbolj malenkostne in najbolj mrzke strasti človeške narave, furije privatnega interesa." (K.MARX: Predgovor k prvi izdaji KAPITALA, str. 12, CZ, LJ 1961.
Seveda pa tudi prirodoslovne znanosti niso imune na procese ideologiziranja.
Spomnite se zgodb o »židovski« znanosti, ko so relativnostno teorijo označili za »židovsko« in zato nepravilno znanost, Einsteina kot njenega avtorja pa anatemizirali in ga preganjali. Najbolj beden in absurden primer ideologiziranja znanosti pa je Sovjetska zveza oz. stalinizem. Ker ni bila plod sovjetskih znanstvenikov je bila skoraj vsa »zahodna« znanost označena za »buržoazno«, kar je takrat pomenilo za manjvredno, nepravilno. Tragikomične so epizode z Mičurinom, Lisenkom in drugimi sovjetskimi šarlatani, ki so se šli sicer »ideološko pravilno« znanost, toda na srečo je bila objektivno popolnoma napačna. Takšno bebasto ideologiziranje znanosti je povzročilo najprej strahovit tehnično-tehnološki zaostanek SZ za »buržoaznim Zahodom«, nato pa njen razpad v začetku 90'.
Najmanj je dovzetna za ideologiziranje »kraljica znanosti« matematika, toda tudi ta ni imuna za to bolezen…