Mislim, da ne razumem najbolje. Praviš, da je nek opis (teorija, razlaga) potrjen šele in samo z aplikacijo, ali pa da teorija nima smisla, če ni pripadajoče aplikacije? Kam po tej logiki postavljaš astronomijo, astrofiziko in podobne stvari? Kriterij pravilnosti teorije, torej to kar jo loči od alternativne, po moje ni nujno povezan z aplikacijo (čeprav le-ta seveda ne škodi oz. predstavlja naslednjo stopnjo, ki pa v večih primerih ni nujno izvedljiva).mirko napisal/-a:To, kar v bistvu loči eno in drugo razlago, je zmožnost ustvarjanja. In to velja tudi za razlage, pri katerih niti ne gre za detektivsko rekonstrukcijo preteklosti, pač pa celo za empirične potrditve. Kaj bi z vsemi teorijami, če bi samo delali kljukice poleg opisov testnih korakov, ne da bi razmišljali o tem, kaj vse bi bilo s tem še mogoče novega narediti...Če sem bolj slikovit, recimo glede nastanka življenja: lahko se tudi prepiramo ali je izvor v prajuhi ali od zunaj, iz vesolja. Ampak prajuho lahko vsaj poskusimo skuhati. In če sem še malo radikalen: vsaka stvar ostane skrivnost, dokler je ne znaš sam narediti.
Zakaj pa to misliš? Pri obstoju dveh razlag, ki sta na poenostavljenem nivoju problema pogojno enakovredni, je ravno poenostavljenost lahko resni dolgoročni problem.In ko enkrat znaš nekaj narediti s pomočjo razlage 1, alternativna razlaga 2 naenkrat ni več zanimiva, pa četudi bi bila mogoče lahko celo pravilna. Če bomo ustvarili tehnologijo za gojenje zelenih alg iz vode, metana in kuhinjske soli, nas najbrž ne bo več toliko zanimalo, kaj se je ob nastanku prvega enoceličarja v resnici zgodilo....
Se strinjam, ampak moja poanta je bila drugačna. Nerešena vprašanja so eno, drugo pa je ignoriranje relevantnih spoznanj zavoljo obveljave statusa skrivnosti, ki dejansko pomeni zgolj zeleno luč za poljubno (naivno in zgrešeno) razlago (s čimer pa obravnavana stvar prav tako neha biti skrivnost). Skratka, da se nekaj označi za skrivnost, povečini pomeni samo to, da se zavrača dejstva, sprejema pa razlago, ki je komu pač všeč.V tem smislu nam takšnih in drugačnih skrivnosti še dolgo ne bo zmanjkalo, če nam le domišljavo prepričanje, da že vse vemo ( oziroma da "naši" vejo), ne bo vzelo vse domišljije.
(Pardon za dokaj pozni odgovor.)
