kje se energija spreminja v materijo

[kranjc.alan]

Na soncu potekajo reakcije kjer se zliva H v He.
pri čemer se sprošča velike količine energije.

Zanima me kje v vesolju se energija spreminja nazaj v materijo.

hvala za odgovor.

[Aniviller]

Najprej je treba povedat kje sploh tici ta energija. K masi prispeva vezavna energija sestavljene snovi. V tvojem primeru gresta dva atoma v enega in vezano stanje ima manjso energijo kot dva vodika vsak zase, kar se vidi na masi. V bistvu gre zgolj za koncept eksotermnih in endotermnih reakcij, ki ga poznas iz kemije, edino kemijske vezi so tako sibke da se na masi bolj malo pozna (kar izracunaj si recimo s formulo mc^2 iz tvorbene entapije neke reakcije koliko je razlika v masi).

Tudi glede tega kdaj se to zgodi imamo isti problem kot pri kemiji. Pri oddajanju energije se pac dogodek zgodi in sproscena energija se odraza kot kineticna energija, izsevan foton ali kaj podobnega. Pri obratnem procesu imas pa vedno tezave z izkoristkom: tudi ce so pogoji cisto pravi se bo zelo malo energije porabilo za tocno tisto reakcijo ki jo ti zahtevas. To je posledica entropijskega zakona: v povprecju bo snov raje razpadla kot se nazaj zlila, tudi z dodajanjem energije.

Vezavna energija jeder je vedno mocnejsa od vodika proti zelezu, nato pa spet pada. Zato pride z elementi nizje od zeleza do zlivanja, tistimi nad zelezom pa do cepitve. Obraten proces je pa proizvodnja tezkih jeder, ki se naravno zgodi v vecjih kolicinah samo v primeru supernove. Elementov tezjih od zeleza v naravi sploh ne bi bilo, ce ne bi za njih poskrbela ena supernova v preteklosti, pa se tega je zelo malo v primerjavi z vsemi ostalimi produkti supernove (vecinoma nevtrini in visokoenergetski fotoni).

Torej, vsaka endotermna reakcija spravlja energijo nazaj v notranjo vezavno energijo (=maso). Na atomski skali se to dogaja v supernovah, pospesevalnikih delcev (tvorba novih tezkih elementov v laboratoriju je recimo primer tega), redkih dogodkih s kozmicnimi delci,...

Ce zanemaris gravitacijo in kaksne eksoticne neraziskane pojave na nivoju celega vesolja, bo vesolje prej ali slej koncalo kot svetlobno ozadje (razhajajoci se fotoni) z obcasnimi dobro vezanimi jedri. Glede na to da tudi nevtroni razpadajo v protone in elektrone, bodo to vecinoma prosti vodikovi atomi.

Gravitacija sili stvari nazaj skupaj ampak ni najbolj jasno ali je dovolj mocna da potegne nazaj ali samo upocasnuje razsirjanje.

[kranjc.alan]

Najprej hvala za obrazložitev.

[kranjc.alan]

še enkrat hvala za prvo razlago.
me pa še zanimaali v vesolju obstaja telo večjih razsežnosti ki bi pretvajalo energijo v maso.
kakšno nasprotje soncu.
mogoče črna luknja???

[silvester1234]

Saj si si v bistvu odgovoril sam. Čeprav procesi v črni luknji še niso čisto vsi definirani, pa gre tvoje razmišljanje v pravo smer.
Čeprav pa nastajajo novi elementi v bistvu tudi v zvezdah, ki niso črne luknje. Ko sonce dogori in razpade, pa ne ostane za njim
le helij, ampak tudi težji elementi.

[Aniviller]

Ja samo ne pozabit da nastajanje elementov lazjih od zeleza se vedno oddaja energijo. Sele tvorba tezjih elementov veze energijo, kar pa se v normalnem obratovanju zvezd ne dogaja.

[beno23]

Gravitacija sili stvari nazaj skupaj ampak ni najbolj jasno ali je dovolj mocna da potegne nazaj ali samo upocasnuje razsirjanje.

Gravitacija naj bi upočasnjevala širjenje do nekje 7 miljard let nazaj...od takrat naprej pa je širjenje pospešeno.

[silvester1234]

Saj o tem smo že govorili, da se širjenje vesolja pospešuje. Zavira ga temna snov, temna enerhija ga pa širi. Gravitacija se sicer
širi v obliki gravitacijskih valov po celem vesolju, a občutno deluje le lokalno. Mislim pa, da ne smemo spregledati tudi vplivov
kvantne fizike. Tu bo pa verjetno še nekaj nedorečenosti.