Moram se popraviti, tisto ni niti slaba šala. Za tisto pravzaprav ni besed.problemi napisal/-a:Tisto s Stalinom je lahko zgolj pobalinska šala, sicer dobra, pa vendar šala.
No pa dajva. Predlagam, da vzameva najprej besedo (označevalec) in pustimo konja zaenkrat pri miru.vojko napisal/-a:No, pa vzemiva »besedo konj«, če že hočeš.
To lahko izjavi zgolj nekdo, ki je v svojem filozofskem razvoju ostal tam nekje, mislim da se ne bom veliko zmotil, 6. stoletju n.št.. Nekdo, ki se deklarira za materialista, niti v sanjah ne bi izustil takšne neumnosti.Prvič, BESEDA konj NI materialna entiteta.
Vojko, bo pa treba iti nujno skozi krajši tečaj. Tako boš osvojil določene pojme. Lahko začneš:viewtopic.php?f=27&t=4284.
Za spodbudo k branju, krajši odlomek:
"... Označevalec pomeni fizično, „slušno“ podobo znaka, označenec pa njegov „pomen“ oziroma „koncept“. Oba člena sta psihične narave. Jezikovni znak ne povezuje stvari z njenim imenom, ampak pojem z akustično (fizično) podobo oziroma označevalca z označencem. Oba člena sta med seboj neločljivo povezana kot dve strani lista ..."
Ampak, ker sem prepričan, da tega ne boš prebral ti bom dal nekaj namigov:
Beseda: Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov. (Wikipedija, kot tudi ostali opisi pojmov)
Morfem: Morfém je v jezikovnem sistemu najmanjša enota besede s samostojnim semantičnim pomenom. Na izrazni ravni morfeme sestavljajo fonemi (najmanjše razločevalne enote jezikovnega sistema), v pisni obliki pa so morfemi sestavljeni iz grafemov (najmanjših enot pisnega jezika).
Fonem: Foném (starogrško φώνημα: phōnēma - glas, z glasom izrečen) ali glásnik je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Grafem: Grafém je najmanjša enota pisave. V fonološkem pravopisu grafem odgovarja fonemu.
Glas oziroma Zvok: Zvók je mehansko valovanje, ki se širi v dani snôvi (trdnini, kapljevini ali plinu). V kapljevinah in plinih je zvok vedno vzdolžno valovanje, v trdninah pa je mogoče izzvati tudi prečno zvočno valovanje. /.../ Zvok se uporablja na različne načine, najpomembnejša sta komunikacija s pomočjo govora in glasba.
Valovanje: Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Če si sposodim citat iz derikovega posta (viewtopic.php?p=61321#p61321) lahko vidimo, da je Valovanje opisano tudi znotraj tega: "The ontology of physicalism ultimately includes whatever is described by physics — not just matter but energy, space, time, physical forces, structure, physical processes, information, state, etc. Because it claims that only physical things exist, physicalism is generally a form of ontological monism."
ERGO:
Vojko, v parih korakih sem ti pokazal, kako beseda je materialna entiteta. Vidiš, da bi besede (zvok) lahko preučevali celo fiziki. Beseda je torej znanstveno opazljiva entiteta, torej je materija.
\(ERGO^2\)
Vojko, nobenemu materialistu se ne bi zarakle neumnosti, ki si jih spisal v citiranem postu. Nobenemu! Ti nimaš blage veze kaj počti s tem pojmom.
Vojko, ko osvojiš osnovne pojme lahko nadaljujeva debato!
....................
Če se vrneva k prostor-času. Razmišljal sem ali narediti to ali ne, pa vendar. Upam, da mi uporabnik foruma, ki bo po nepotrebnem vpleten v debato, mojega početja ne bo zameril.
Vojko, spomnil te bom na vprašanje, ki si ga zastavil pred kratkim:
Odgovor: viewtopic.php?p=59403#p59403Kaj pa meniš o hipotezah, ki prostor-časa ne PREPOSTAVLJAJO, ga nimajo za originarno entiteto, ampak ga obravnavajo kot izvedeno, derivativno entiteto nečesa še bolj fundamentalnega? Ali je sploh možno razvijati plavzibilne fizikalne hipoteze brez prostor-časa kot kulise, odra, na katerem se vse drugo dogaja?
Za spodbudo k branju krajši dolomek: "... To da je prostor-cas emergenten pojav, pomeni ravno, da prostor-casa ne potrebujes in da njegove lastnosti izhajajo iz nekega drugega koncepta, ki je lahko cisto abstrakten (brez neke dimenzionalnosti). Primer tega je entropija ..."
Boš mogoče malo pazil pri izjavah tipa: "Napačno! Prostor-čas je objektivna realnost, v kateri živimo, ki jo živimo, ne pa nekakšen »prazen označevalec«,".