Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11044
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 6.10.2016 16:47

Bargo je napisal:
Tako ja, saj ti gre, odlično ti gre. Ta razlika med zunanjo in notranjo vrednostjo je tudi tista razlika, ki nastane med knjigovodskimi vrednostmi (knjižni denar) in dejansko materijo.
Niti pomotoma! Razlika med knjigovodsko vrednostjo in dejansko tržno vrednostjo je kategorija iz bilance stanja podjetja. V kolikor je tržna vrednost nižja od npr. borzne, je potrebno knjigovodsko vrednost prevrednotiti na pošteno tržno vrednost. Razlika med knjigovodsko in tržno vrednostjo predstavlja prevrednotovalni odhodek, ki znižuje tako poslovni dobiček kot vrednost podjetja.
To nima zveze s teorijo denarja. 8)
Tako je, pri čemer je zunanja tista, ki se oblikuje na trgu, notranja pa evidenčna, nek posnetek iz zgodovine trga, takratne vrednosti.
Ne, to nima direktne zveze! Preberi še enkrat definicijo te razlike! :wink:
Tako je, odlično ti gre, kreativno računovodstvo, ki ustvarja iz nič.
Ponarejevalci izkoriščajo ogromno razliko med zunanjo in notranjo vrednostjo npr. papirnega denarja. Dokler je veljal zlati standard, ponarejanja ni bilo; zlato je namreč težko 'ponarediti' ... :lol:
Danes skušajo omejiti ponarejanje z vedo bolj sofisticiranimi tehnikami izdelave. Da narediš dober ponaredek npr. bankovca za 100 EUR, moraš imeti poseben papir (ki ga ni na trgu), posebne barve (ki jih ni na trgu), posebne stroje (ki jih ni na trgu) in danes še dodatna znanja in tehnike za lasersko-holografsko zaščito bankovcev. Na črnem trgu je vse to strahovito drago in kmalu ugotoviš, da te tiskanje bankovcev stane več, kot je njihova zunanja vrednost (recimo izdelava bankovca za 100 EUR te stane 150 EUR), kar pomeni, da je notranja vrednost večja od zunanje. Prav to pa država hoče.
Tako je, trg je dinamičen, nepredvidljiv vendar ne naključen in ko se spremeni vera na trgu lahko pride do materialne katastrofe.
Samo v zgodovinski obliki produkcije, ki se ji reče kapitalizem ... 8)
To pomeni, da tudi TI najverjetneje ne razumeš kako zavest, kako samozavest, ker ti očitno pač ni potrebno razumeti, KAKO si zavesten, da izkazuješ zavest in samozavest, kako bi potem lahko razumel mene, ki sem samozavedajoče bitje in da ne nadaljujeva, postaniva.
Prevedi to v slovenščino, bargo!
Pa saj to počnem, še malo pa te bo razneslo. Saj veš, razlika med "zunanjo in notranjo vrednostjo".
Še vedno tavam v temi, kar je ugotovil tudi roman ... :lol:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11044
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 6.10.2016 17:25

bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Verjetno se bo tehnično izobraženim zdelo vprašanje naivno, a bom vseeno vprašal:

Kako določijo elektromotorjem število obratov (hitrost vrtenja rotorja)?
Bargo, poznaš odgovor? 8)
Ne, predvidevam da je povezano z jakostjo toka. :)
Se bo ojunačil kdo od fizikov? :?:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11044
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 6.10.2016 17:58


Roman
Prispevkov: 5992
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 6.10.2016 18:15

vojko napisal/-a:Se bo ojunačil kdo od fizikov? :?:
Nisem fizik, se pa spominjam fizikalnega praktikuma, kjer smo hitrost vrtenja elektromotorja merili s stroboskopsko svetilko. Morda je to bolj vprašanje za strojnika.
vojko napisal/-a:Spoved v Hrvaški ...
Dober video, ampak ne sodi v to temo. Zdaj bodo imeli troli izgovor.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14376
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a shrink » 6.10.2016 18:45

vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Bargo, poznaš odgovor? 8)
Ne, predvidevam da je povezano z jakostjo toka. :)
Se bo ojunačil kdo od fizikov? :?:
Za merjenje frekvence se uporabljajo induktivni, kapacitivni ali optični senzorji, za šolske potrebe pa je dovolj stroboskop.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7542
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 6.10.2016 20:51

vojko napisal/-a: Bargo: Razlika je seveda, da denar izgubi svojo navidezno vrednost, ki smo jo kreirali ljudje, če samo podvomimo v institucije, recimo, kot smo v bivši Yugi.
Vojko: Drži. Poudarek je na 'navidezni vrednosti' ...
Bargo: Narekovaji niso potrebni, če bi uporabil besedno zvezo 'dogovorjena vrednost' bi bilo primerno uporabiti narekovaje. Zakaj? Ja zato, ker trg določa dejansko menjalno vrednost, koliko kilogramov jabolk boš dobil za 5 Eur in ne natisnjena številka na bankovcu.
Govoriš seveda o nominalni in realni vrednosti denarja. Nominalna je tista, ki je na bankovcu, realna pa se formira na trgu, kot pravilno ugotavljaš.
Se spomniš, v Yugi so veljavne kovance prodajali na odpadu starega železa, ker je bila snov več vredna, kot njegova predpisana vrednost.
Vojko: Vsak denar (kovanci, bankovci) temelji na razliki med zunanjo in notranjo vrednostjo.
Bargo: Tako ja, saj ti gre, odlično ti gre. Ta razlika med zunanjo in notranjo vrednostjo je tudi tista razlika, ki nastane med knjigovodskimi vrednostmi (knjižni denar) in dejansko materijo

Vojko: Niti pomotoma! Razlika med knjigovodsko vrednostjo in dejansko tržno vrednostjo je kategorija iz bilance stanja podjetja. V kolikor je tržna vrednost nižja od npr. borzne, je potrebno knjigovodsko vrednost prevrednotiti na pošteno tržno vrednost. Razlika med knjigovodsko in tržno vrednostjo predstavlja prevrednotovalni odhodek, ki znižuje tako poslovni dobiček kot vrednost podjetja.
To nima zveze s teorijo denarja. 8)
Če tako praviš, samo še povej, KAKO pride sveži denar na trg? Kaj je torej podlaga za nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato?
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Tako je, pri čemer je zunanja tista, ki se oblikuje na trgu, notranja pa evidenčna, nek posnetek iz zgodovine trga, takratne vrednosti.
Ne, to nima direktne zveze! Preberi še enkrat definicijo te razlike! :wink:
Bom takoj, ko boš podal še dodatna pojasnila.

vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Tako je, odlično ti gre, kreativno računovodstvo, ki ustvarja iz nič.
Ponarejevalci izkoriščajo ogromno razliko med zunanjo in notranjo vrednostjo npr. papirnega denarja. Dokler je veljal zlati standard, ponarejanja ni bilo; zlato je namreč težko 'ponarediti' ...
Danes skušajo omejiti ponarejanje z vedo bolj sofisticiranimi tehnikami izdelave. Da narediš dober ponaredek npr. bankovca za 100 EUR, moraš imeti poseben papir (ki ga ni na trgu), posebne barve (ki jih ni na trgu), posebne stroje (ki jih ni na trgu) in danes še dodatna znanja in tehnike za lasersko-holografsko zaščito bankovcev. Na črnem trgu je vse to strahovito drago in kmalu ugotoviš, da te tiskanje bankovcev stane več, kot je njihova zunanja vrednost (recimo izdelava bankovca za 100 EUR te stane 150 EUR), kar pomeni, da je notranja vrednost večja od zunanje. Prav to pa država hoče.
Tudi, ampak lažje je "frizirati" bilance in prodati podjetje, da ne omenjam finančnih derivatov, ki jih kot nove produkte plasiraš na trg, kjer jih razgrabijo sledilci, beri verniki. :lol:
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Tako je, trg je dinamičen, nepredvidljiv vendar ne naključen in ko se spremeni vera na trgu lahko pride do materialne katastrofe.
Samo v zgodovinski obliki produkcije, ki se ji reče kapitalizem ...
Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno. :lol:
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: To pomeni, da tudi TI najverjetneje ne razumeš kako zavest, kako samozavest, ker ti očitno pač ni potrebno razumeti, KAKO si zavesten, da izkazuješ zavest in samozavest, kako bi potem lahko razumel mene, ki sem samozavedajoče bitje in da ne nadaljujeva, postaniva.
Prevedi to v slovenščino, bargo!
Saj je slovensko, česa ne razumeš? Po domače, nimaš vpliva ali boš zavesten ali ne!? Če te slučajno premami in bi šel sam preverjati to trditev, močno odsvetujem, če pa vztrajaš, POZOR, PAZI, ZELO PREVIDNO, ker lahko izgubiš zavest trajno. Vidiš, ne zavedaš se tega kar imaš TI, kot bitje/struktura iz materije. :lol:
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Pa saj to počnem, še malo pa te bo razneslo. Saj veš, razlika med "zunanjo in notranjo vrednostjo".
Še vedno tavam v temi, kar je ugotovil tudi roman ...
Ja, "Ariel in Rex" v povezavi z inteligentnim osebnim asistentom (IPA), je vzrok, da si v temi, saj bo, ne smeš biti neučakan, ne pozabi, potrpljenje je božja mast.

derik
Prispevkov: 2043
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik » 6.10.2016 23:09

vojko napisal/-a:Verjetno se bo tehnično izobraženim zdelo vprašanje naivno, a bom vseeno vprašal:

Kako določijo elektromotorjem število obratov (hitrost vrtenja rotorja)?
Pri asinhronskih motorjih je nazivno število obratov določeno s frekvenco pogonske napetosti in številom polov.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11044
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 7.10.2016 0:13

Bargo je napisal:
Če tako praviš, samo še povej, KAKO pride sveži denar na trg? Kaj je torej podlaga za nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato?
To sem enkrat že razložil, zato čisto sumarno:
Ravnotežje na trgu zagotavlja naslednja enačba: Mxh=Pxc, torej masa denarja v obtoku x njegova obtočna hitrost mora biti enaka količini produkcije x cenam. Še enostavneje: leva stran enačbe predstavlja količino denarja, ki zagotavlja, da bo z njim pokupljeno vso sproducirano blago.
Ker je dosti težje povečati desno stran (količino proizvedenega blaga), tiskanje denarja (emisija) pa je enostavno in lahko, države rade posegajo po tej navidezni rešitvi. Navidezni zato, ker povečani količini denarja v obtoku sledi dvig cen in vse se konča z inflacijo.
Podlaga za 'nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato' je seveda povečana produkcija, i.e. večji BDP. Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.
Tudi, ampak lažje je "frizirati" bilance in prodati podjetje, da ne omenjam finančnih derivatov, ki jih kot nove produkte plasiraš na trg, kjer jih razgrabijo sledilci, beri verniki.
Drži, to je priljubljena folklora finančnih 'magov' in borznih špekulantov. A kot vsaka prevara, se tudi te vrste prevar slej ko prej razkrijejo. Danes jih imenujejo z eufemizmom 'gospodarske krize', ali 'recesije', v bistvu pa gre za porušeno ravnovesje iz enačbe spredaj. Mohr je že pred 150 leti opozarjal na nevarnosti pretrganja vezi med realnim sektorjem in osamosvajanjem finančno-monetarnega sektorja.
Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Ja, "Ariel in Rex" v povezavi z inteligentnim osebnim asistentom (IPA), je vzrok, da si v temi, saj bo, ne smeš biti neučakan, ne pozabi, potrpljenje je božja mast.
Če ti tako praviš ... 8)

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11044
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 7.10.2016 0:17

derik napisal/-a:
vojko napisal/-a:Verjetno se bo tehnično izobraženim zdelo vprašanje naivno, a bom vseeno vprašal:

Kako določijo elektromotorjem število obratov (hitrost vrtenja rotorja)?
Pri asinhronskih motorjih je nazivno število obratov določeno s frekvenco pogonske napetosti in številom polov.
Kaj pa pri sinhronskih in univerzalnih motorjih?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7542
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 7.10.2016 7:45

vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Če tako praviš, samo še povej, KAKO pride sveži denar na trg? Kaj je torej podlaga za nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato?
To sem enkrat že razložil, zato čisto sumarno:
Ravnotežje na trgu zagotavlja naslednja enačba: Mxh=Pxc, torej masa denarja v obtoku x njegova obtočna hitrost mora biti enaka količini produkcije x cenam. Še enostavneje: leva stran enačbe predstavlja količino denarja, ki zagotavlja, da bo z njim pokupljeno vso sproducirano blago.
Ker je dosti težje povečati desno stran (količino proizvedenega blaga), tiskanje denarja (emisija) pa je enostavno in lahko, države rade posegajo po tej navidezni rešitvi. Navidezni zato, ker povečani količini denarja v obtoku sledi dvig cen in vse se konča z inflacijo.
E, jej, jej, pomešal si lončke. Tokrat ne razlagaš, temveč zagovarjaš svojo vero. 8)
vojko napisal/-a: Podlaga za 'nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato' je seveda povečana produkcija, i.e. večji BDP.
Aja!? Torej, obveznice, ki jih država izda, da recimo, dobi denar v novih svežih bankovcih, bodo povečale produkcijo.
Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?
Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu. :idea:
vojko napisal/-a: Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.
Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov. Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.
Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"? :D

Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? 8) Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Tudi, ampak lažje je "frizirati" bilance in prodati podjetje, da ne omenjam finančnih derivatov, ki jih kot nove produkte plasiraš na trg, kjer jih razgrabijo sledilci, beri verniki.
Drži, to je priljubljena folklora finančnih 'magov' in borznih špekulantov. A kot vsaka prevara, se tudi te vrste prevar slej ko prej razkrijejo. Danes jih imenujejo z eufemizmom 'gospodarske krize', ali 'recesije', v bistvu pa gre za porušeno ravnovesje iz enačbe spredaj. Mohr je že pred 150 leti opozarjal na nevarnosti pretrganja vezi med realnim sektorjem in osamosvajanjem finančno-monetarnega sektorja.
Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.
'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.
Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navaden smrtnik, ne pozabi tega. 8) Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7542
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 7.10.2016 8:38

vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Ja, "Ariel in Rex" v povezavi z inteligentnim osebnim asistentom (IPA), je vzrok, da si v temi, saj bo, ne smeš biti neučakan, ne pozabi, potrpljenje je božja mast.
Če ti tako praviš ... 8)
Seveda pravim. Jaz, ki sem, TI si vendar v temi. :lol: :D

Nitka iz Čudeži in znanost.
Bargo: Možgani so v temi, vendar vidijo. Senzorji sprejemajo, vendar ne dojemajo.

Roberto11: Vse je samo obdelava informacij. Videti, slišati, dojemati...So le različni pojmi za različno razlaganje in dojemanje informacij.
Življenje je način simbiotskega celičnega organiziranja.

Bargo: No, recimo. Življenje je kemija(fizika(matematika(videnje,domišljija)), atomi(jedro,elektroni(X))!) ogljika, sestava in razgradnja molekul(metabolizem), proces zagotavljanja stabilnosti notranjega sveta v spreminjajočem se zunanjem okolju, dedovanje, naravni izbor, PAZI SEDAJ, upravljanje sistemov in informacij.


Bargo: Kaj je življenje?
Vojko: Provizoričen in posplošen odgovor: Visoko organizairana organska materija, ki vzdržuje homestazo, je sestavljena iz celic, opravlja metabolizem, lahko raste, se prilagaja okolju, reagira na dražljaje in se razmnožuje.

Bargo: Veš, včasih ne razumem zakaj je potrebno tako komplicirati, preprosto bi povedal: "Življenje je tako hudičevo eksotično, tako daleč od vsakdana, da povprečna živost na Zemlji, kar imenujmo Zemljan, niti ne ve zanj, čeprav ga živi."
Vojko: Sprejemljivo.


Razumevanje je posledica ne vzrok! 8)
Dihaj, dihaj, Vojko, lepo vdihni in izdihni, eno za drugim, čeprav ne veš KAKO deluje dihanje TI TO pomaga pri bivanju. 8)

Sia - Eye of the Needle (VIDEO)

derik
Prispevkov: 2043
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik » 7.10.2016 12:25

vojko napisal/-a:
derik napisal/-a:
vojko napisal/-a:Verjetno se bo tehnično izobraženim zdelo vprašanje naivno, a bom vseeno vprašal:

Kako določijo elektromotorjem število obratov (hitrost vrtenja rotorja)?
Pri asinhronskih motorjih je nazivno število obratov določeno s frekvenco pogonske napetosti in številom polov.
Kaj pa pri sinhronskih in univerzalnih motorjih?
Pri sinhronskih isto, s tem da so obrati enaki tudi pod obremenitvijo (pri asinhr. nekoliko padejo). Pri univerzalnih vpliva konstrukcija in napetost, ki se jo običajno regulira z elektronskimi vezji.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11044
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 7.10.2016 19:24

Bargo napisal/-a:
Če tako praviš, samo še povej, KAKO pride sveži denar na trg? Kaj je torej podlaga za nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato?

To sem enkrat že razložil, zato čisto sumarno:
Ravnotežje na trgu zagotavlja naslednja enačba: Mxh=Pxc, torej masa denarja v obtoku x njegova obtočna hitrost mora biti enaka količini produkcije x cenam. Še enostavneje: leva stran enačbe predstavlja količino denarja, ki zagotavlja, da bo z njim pokupljeno vso sproducirano blago.
Ker je dosti težje povečati desno stran (količino proizvedenega blaga), tiskanje denarja (emisija) pa je enostavno in lahko, države rade posegajo po tej navidezni rešitvi. Navidezni zato, ker povečani količini denarja v obtoku sledi dvig cen in vse se konča z inflacijo.

E, jej, jej, pomešal si lončke. Tokrat ne razlagaš, temveč zagovarjaš svojo vero.
Kakšna vera, bargo?! Raztreseni kuhar, ki meša lončke si ti ... Česa ne razumeš? Poglej še enkrat enačbo ravnotežja!
vojko napisal/-a:Podlaga za 'nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato' je seveda povečana produkcija, i.e. večji BDP.

Aja!? Torej, obveznice, ki jih država izda, da recimo, dobi denar v novih svežih bankovcih, bodo povečale produkcijo.
Kje pa! Če bi to bilo tako, bi države, ki se najbolj zadolžujejo bile najbolj produktivne in bogate!
Sama izdaja obveznic (ali katerihkoli vrednostnih papirjev!) sama po sebi ne poveča BDP. Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.
Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?
Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto: Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus. Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.
Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.

Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu. Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).


vojko napisal/-a:Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.

Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.
To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.
Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.
To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.
Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?


Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (sovereign default). Meni ni poznan primer pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.
Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.
Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Tudi, ampak lažje je "frizirati" bilance in prodati podjetje, da ne omenjam finančnih derivatov, ki jih kot nove produkte plasiraš na trg, kjer jih razgrabijo sledilci, beri verniki.

Drži, to je priljubljena folklora finančnih 'magov' in borznih špekulantov. A kot vsaka prevara, se tudi te vrste prevar slej ko prej razkrijejo. Danes jih imenujejo z eufemizmom 'gospodarske krize', ali 'recesije', v bistvu pa gre za porušeno ravnovesje iz enačbe spredaj. Mohr je že pred 150 leti opozarjal na nevarnosti pretrganja vezi med realnim sektorjem in osamosvajanjem finančno-monetarnega sektorja.

Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?
Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti. Sicer pa za banke velja, da so to ustanove, ki posojajo in ponujajo denar tistim, ki ga ne potrebujejo ... :wink:
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:
Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.

'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.

Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navaden smrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?
Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ... 8)

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11044
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 7.10.2016 19:26

derik napisal/-a:
vojko napisal/-a:
derik napisal/-a: Pri asinhronskih motorjih je nazivno število obratov določeno s frekvenco pogonske napetosti in številom polov.
Kaj pa pri sinhronskih in univerzalnih motorjih?
Pri sinhronskih isto, s tem da so obrati enaki tudi pod obremenitvijo (pri asinhr. nekoliko padejo). Pri univerzalnih vpliva konstrukcija in napetost, ki se jo običajno regulira z elektronskimi vezji.
Hvala za razlago. Mimogrede, to ti gre bolje od rok, kot cenzuriranje ... :D

derik
Prispevkov: 2043
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik » 7.10.2016 21:22

vojko napisal/-a:
derik napisal/-a:
vojko napisal/-a: Kaj pa pri sinhronskih in univerzalnih motorjih?
Pri sinhronskih isto, s tem da so obrati enaki tudi pod obremenitvijo (pri asinhr. nekoliko padejo). Pri univerzalnih vpliva konstrukcija in napetost, ki se jo običajno regulira z elektronskimi vezji.
Hvala za razlago. Mimogrede, to ti gre bolje od rok, kot cenzuriranje ... :D
Tudi ti se na motorje očitno precej bolje spoznaš, kot pa na religijo :lol:

Odgovori