Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10796
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 8.10.2016 0:03

derik napisal/-a:
vojko napisal/-a:
derik napisal/-a: Pri sinhronskih isto, s tem da so obrati enaki tudi pod obremenitvijo (pri asinhr. nekoliko padejo). Pri univerzalnih vpliva konstrukcija in napetost, ki se jo običajno regulira z elektronskimi vezji.
Hvala za razlago. Mimogrede, to ti gre bolje od rok, kot cenzuriranje ... :D
Tudi ti se na motorje očitno precej bolje spoznaš, kot pa na religijo :lol:
Tale se ti je pa posrečila! Touché! :wink:

Poglobiti se moram le še v kvantne elektromotorje ... :lol:

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14287
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a shrink » 8.10.2016 0:11

vojko napisal/-a:
derik napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Hvala za razlago. Mimogrede, to ti gre bolje od rok, kot cenzuriranje ... :D
Tudi ti se na motorje očitno precej bolje spoznaš, kot pa na religijo :lol:
Tale se ti je pa posrečila! Touché! :wink:

Poglobiti se moram le še v kvantne elektromotorje ... :lol:
Ni potrebe, vanje se že poglablja amrit. :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7313
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 8.10.2016 9:10

vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: E, jej, jej, pomešal si lončke. Tokrat ne razlagaš, temveč zagovarjaš svojo vero.
Kakšna vera, bargo?! Raztreseni kuhar, ki meša lončke si ti ... Česa ne razumeš? Poglej še enkrat enačbo ravnotežja!
Ne kakšna vera, temveč, čigavo prepričanje zagovarjaš, drugače, v koga verjameš, če ne v sebe?
vojko napisal/-a: vojko:Podlaga za 'nove/sveže denarne emisije, sedaj ko ni več zlato' je seveda povečana produkcija, i.e. večji BDP.
Bargo: Aja!? Torej, obveznice, ki jih država izda, da recimo, dobi denar v novih svežih bankovcih, bodo povečale produkcijo.

vojko: Kje pa! Če bi to bilo tako, bi države, ki se najbolj zadolžujejo bile najbolj produktivne in bogate!
To se tudi JAZ sprašujem, katero pravljico TI pripoveduješ in kje je ta svet?
vojko napisal/-a: Sama izdaja obveznic (ali katerihkoli vrednostnih papirjev!) sama po sebi ne poveča BDP.
Tako je, povečana količina denarja na trgu ne zagotavlja ustvarjanje vrednosti.
vojko napisal/-a: Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.
Tako ja, recimo, obveznice država izda centralni banki in ta natisne novi denar ter ga izroči državi, a ne?
Na eni strani je dolg države, na drugi pa upanje centralne banke, ki pa nima nekega tveganja, saj je razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo precejšna in lahko opravičeno pričakuje, da bodo nastali stroški, kot so za "barvo in papir" in potrebno delo, povrnjeni.

vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?
Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto: Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus.
Seveda ne, če gre denar za poplačilo starih kreditov ali pa za izplačilo plač državnemu aparatu ali pa za izgradnjo državne infrastrukture so velike razlike in če tudi gre za investicije, tudi tam nastane razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo, skratka lahko preplačaš "most".
vojko napisal/-a: Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.
Denar potrebuje država, vendar denarja ni, ima pa centralna banka tiskarski stroj, pravi papir in pravo barvo in znanje, da na podlagi državnih obveznic ustvari novi denar, če je potrebno. Topčider je bil kraj, kjer so včasih delali tiskarski stroji noč in dan, največ dela so imeli nastavljaleci strojev, saj so morali kar naprej vstavljati 0, dokler jim ni zmanjkalo prostora. :lol:

vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a: Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.

Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu.

Pravljica, vernik, kako ne uvidiš svoje zmote? S tem se ni povečala količina denarja, če kaj, se pohitri gibanje že obstoječega denarja na trgu.
vojko napisal/-a: Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).

Tole bo moralo še malce počakati, ker si prehitel samega sebe. :lol:
vojko napisal/-a: Vojko: Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.

Bargo: Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.

Vojko: To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.

Pošteno, seveda ne uvidiš, če živiš v zmoti. Če povečaš samo kroženje denarja z aktiviranjem denarja v nogavicah potem lahko pričakuješ deflacijo, a ne? Zakaj je tako?
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a: Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.
To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.
No ja, zlato se koplje v rudnikih tako kot premog, kar drži, nadaljevanje pa je zaenkrat potrjevanje lastne vere. :lol:
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a: Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?


Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (sovereign default). Meni ni poznan primer pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.
Ja, vidiš zato pa je pomembno kje je centralna banka in kdo jo upravlja?
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a: Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.
Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.
Daj no, zberi se, če kaj smo mi Zemljino blago, HSS blago iz Zemlje. 8)
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a: Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?
Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti.
Tako je, vidiš lahko kako zgodovina vpliva na prihodnost, upanje, tveganje, ki je zgrajeno na preteklosti, a ne? 8)
vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.

vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.

Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navaden smrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?

vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...
Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10796
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 8.10.2016 18:45

Bargo napisal:
vojko napisal/-a:Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.

Tako ja, recimo, obveznice država izda centralni banki in ta natisne novi denar ter ga izroči državi, a ne?
Ne. Obveznice pokupijo osebe, ki imajo denar, država izda 'menico' (beri: obveznico) z določeno ročnostjo in obljubi, da bo ob dospelosti svoje obveznosti (nomen est omen! – od tod ime 'obveznica'!) poravnala. Državne obveznice carske Rusije nova sovjetska oblast ni priznala in so bile brezvreden papir. Šele 80 let kasneje, leta 1996 je Jelcin priznal dolg in sklenil plačati nominalno vrednost teh obveznic (samo v Franciji jih je bilo za 400 milijonov $!).
Na eni strani je dolg države, na drugi pa upanje centralne banke, ki pa nima nekega tveganja, saj je razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo precejšna in lahko opravičeno pričakuje, da bodo nastali stroški, kot so za "barvo in papir" in potrebno delo, povrnjeni.
Ne vem kaj točno misliš ... :shock:

vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?

Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto: Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus.

Seveda ne, če gre denar za poplačilo starih kreditov ali pa za izplačilo plač državnemu aparatu ali pa za izgradnjo državne infrastrukture so velike razlike in če tudi gre za investicije, tudi tam nastane razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo, skratka lahko preplačaš "most".
Ja, običajno gre za takšne vrste izdatkov.

vojko napisal/-a:Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.

Denar potrebuje država, vendar denarja ni, ima pa centralna banka tiskarski stroj, pravi papir in pravo barvo in znanje, da na podlagi državnih obveznic ustvari novi denar, če je potrebno. Topčider je bil kraj, kjer so včasih delali tiskarski stroji noč in dan, največ dela so imeli nastavljaleci strojev, saj so morali kar naprej vstavljati 0, dokler jim ni zmanjkalo prostora.
Približno tako je bilo, ja.

vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.

Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu.

Pravljica, vernik, kako ne uvidiš svoje zmote? S tem se ni povečala količina denarja, če kaj, se pohitri gibanje že obstoječega denarja na trgu.
Povečanje hitrosti kroženja denarja učinkuje enako kot povečana količina denarja. To je razvidno iz formule, saj sta na levi dva faktorja: M(asa) denarja in h(itrost) kroženja. Vseeno je, kateri se poveča, učinek je enak.

vojko napisal/-a:Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).

Tole bo moralo še malce počakati, ker si prehitel samega sebe.


vojko napisal/-a:Vojko: Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.

Bargo: Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.

Vojko: To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.

Pošteno, seveda ne uvidiš, če živiš v zmoti. Če povečaš samo kroženje denarja z aktiviranjem denarja v nogavicah potem lahko pričakuješ deflacijo, a ne? Zakaj je tako?
Zakaj deflacijo?! Na trgu se pojavi nov denar, ki je bil prej tezavriran in se vključi v aktivno povpraševanje. Ne povzroča tudi inflacije, saj je njegova kupna moč že bila pokrita s povečanim produktom.

vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.


To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.

No ja, zlato se koplje v rudnikih tako kot premog, kar drži, nadaljevanje pa je zaenkrat potrjevanje lastne vere.

Ne razumem.
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?


Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (sovereign default). Meni ni poznan primer pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.

Ja, vidiš zato pa je pomembno kje je centralna banka in kdo jo upravlja?
Seveda. Zato pa se pulijo stranke za oblast. Ali, če parafraziram Stalina: ni pomembno, koga so volivci volili, pomembno je, kdo šteje glasove ... :lol:
Odkar je emisijska banka v Frankfurtu, je te igre (na srečo) konec ...
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.


Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.

Daj no, zberi se, če kaj smo mi Zemljino blago, HSS blago iz Zemlje.


vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?


Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti.

Tako je, vidiš lahko kako zgodovina vpliva na prihodnost, upanje, tveganje, ki je zgrajeno na preteklosti, a ne?
Ja.
vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.

vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.

Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?

vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...

Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?
Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ... 8) :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7313
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 9.10.2016 9:38

vojko napisal/-a:
vojko: Če so uporabljene produktivno, se na dolgi rok to lahko zgodi. Toda država običajno izdaja obveznice zaradi likvidnostnih problemov javne blagajne.

Bargo: Tako ja, recimo, obveznice država izda centralni banki in ta natisne novi denar ter ga izroči državi, a ne?

Ne.
Obveznice pokupijo osebe, ki imajo denar, država izda 'menico' (beri: obveznico) z določeno ročnostjo in obljubi, da bo ob dospelosti svoje obveznosti (nomen est omen! – od tod ime 'obveznica'!) poravnala.
Spet kroženje, čuj Vojko, se zavedaš da, če bi samo krožil, kar je vrsta gibanja, ki ne pripelje, v prostoru, nikamor, bi bila količina denarja konstantna za veke vekomaj. 8)
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Na eni strani je dolg države, na drugi pa upanje centralne banke, ki pa nima nekega tveganja, saj je razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo precejšna in lahko opravičeno pričakuje, da bodo nastali stroški, kot so za "barvo in papir" in potrebno delo, povrnjeni.
Ne vem kaj točno misliš ...
Za božjo voljo no, o čem pa se pogovarjava? O povečanju količine denarja.

vojko napisal/-a: Bargo: Če povzameva, ti praviš, "Novo izdane obveznice države centralni banki bodo povečale produkcijo na trgu." Drži?

vojko: Na splošno ne. Odvisno, kam in kako je naložen denar, ki ga je država dobila na podlagi izdaje obveznic. Gre v bistvu za dolgoročni kredit državi. Saj poznaš tisto: Wer der Geld hat, stellt die Scheck aus, wer der Geld brauch stellt die Wechsel aus.

Bargo: Seveda ne, če gre denar za poplačilo starih kreditov ali pa za izplačilo plač državnemu aparatu ali pa za izgradnjo državne infrastrukture so velike razlike in če tudi gre za investicije, tudi tam nastane razlika med notranjo in zunanjo vrednostjo, skratka lahko preplačaš "most".

vojko:Ja, običajno gre za takšne vrste izdatkov.
Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
vojko:Če besedo 'menica' zamenjaš za besedo 'obveznica', dobiš ustrezno sliko. V konkretnem primeru imajo denar kupci teh obveznic, denar pa potrebuje država. Toda ta operacija sama po sebi ne poveča produkcije, saj se zgodi le v monetarno-kreditni sferi.

Bargo: Denar potrebuje država, vendar denarja ni, ima pa centralna banka tiskarski stroj, pravi papir in pravo barvo in znanje, da na podlagi državnih obveznic ustvari novi denar, če je potrebno. Topčider je bil kraj, kjer so včasih delali tiskarski stroji noč in dan, največ dela so imeli nastavljaleci strojev, saj so morali kar naprej vstavljati 0, dokler jim ni zmanjkalo prostora.

Vojko: Približno tako je bilo, ja.
Kaj češ, niso razumeli tvoje enačbe. Fisher, Irving Fisher te pozdravlja.
vojko napisal/-a:
Bargo :Če ne drži, zapiši kako je izdaja državnih obveznic povezana z povečanjem količine denarja na trgu.

Vojko: Lepo: denar, ki je bil prej tezavriran v nogavicah (ta pa ne fungira kot kapital!), se nenadoma pojavi na trgu.

Bargo: Pravljica, vernik, kako ne uvidiš svoje zmote? S tem se ni povečala količina denarja, če kaj, se pohitri gibanje že obstoječega denarja na trgu.

Vojko: Povečanje hitrosti kroženja denarja učinkuje enako kot povečana količina denarja. To je razvidno iz formule, saj sta na levi dva faktorja: M(asa) denarja in h(itrost) kroženja. Vseeno je, kateri se poveča, učinek je enak.
Torej, 1 eur naj zadošča, samo vrteti se mora dovolj hitro, tako da bi šlo ?!

Albert se reži in pravi, da je hitrost vrtenja navzgor omejena. Hm.
vojko napisal/-a: Ravnotežje na trgu zagotavlja naslednja enačba: Mxh=Pxc, torej masa denarja v obtoku x njegova obtočna hitrost mora biti enaka količini produkcije x cenam
Torej, kako lahko povečujemo hitrost kroženja je sedaj vprašanje? Ja, težke zlatnike in potrošne konje zamenjamo z brez masnimi informacijami, ki se lahko sedaj gibajo blizu svetlobne hitrosti, kaj ne?

Samo druga stran enačbe potem postane problem, rastejo cene ali pa količina proizvedenega blaga. Verjetneje je, da bodo cene šle v nebo, proizvodnja pa se bo ustavila, ponudba in povpraševanje pač narediti svoje. Kako je sedaj s tem?


vojko napisal/-a: vojko : Z njim država poveča povpraševanje, ki pa mu ne sledi produkcija. Trg reagira tako, da se dvigne splošni nivo cen. Če BDP raste, na dolgi rok to ni problem, ker država servisira svoje obveznice iz povečanih prilivov v državno blagajno. Če pa udari recesija, se stvari zakomplicirajo (pri. Grčijo, Argentino, ipd.).

Bargo: Tole bo moralo še malce počakati, ker si prehitel samega sebe.
Evo, sem vedel, cene gredo v nebo, če je količina denarja konstatna in se povečuje hitrost kroženja, BDP pa v "klet", kar se mora ohraniti ravnotežje enačbe. :lol:

vojko napisal/-a: Vojko: Dokler je imel papirni denar zlato podlago, do inflacije ni moglo priti, ker so imetniki bankovcev lahko kadarkoli zahtevali zamenjavo za zlato.
Na splošno: danes je podlaga kupni moči in trdnosti neke valute količina blaga, ki stoji za njo.

Bargo: Cena blaga pa je tem nižja, kolikor več blaga je na trgu, ali drugače povedano, na ceno vpliva ponudba in povpraševanje ter kupna moč potrošnikov.

Vojko: To drži, ne vidim pa v čem bi bil problem. Če pride do deflacije (cene padajo), država 'poceni' denar ali enostavno poveča njegovo količino v obtoku (M), da vzpodbudi povpraševanje.

Bargo: Pošteno, seveda ne uvidiš, če živiš v zmoti. Če povečaš samo kroženje denarja z aktiviranjem denarja v nogavicah potem lahko pričakuješ deflacijo, a ne? Zakaj je tako?

Vojko: Zakaj deflacijo?! Na trgu se pojavi nov denar, ki je bil prej tezavriran in se vključi v aktivno povpraševanje. Ne povzroča tudi inflacije, saj je njegova kupna moč že bila pokrita s povečanim produktom.
Če razmišljaš v tej smeri, pač ne boš uvidel svoje vere. :lol:

Poglej, Leva, povečuje svojo vrednost, črpa iz kroženja, medtem, ko ji Desna sledi tako, da zmanjša produkcijo, saj denarja zaradi hitrosti gibanja sploh ne vidi več, trg z konstantnim povpraševanjem je dovolj velika spodbuda, da cene gredo v nebo, enačba je sicer uravnotežena, samo lačno ljudstvo drobi glave.



vojko napisal/-a: bargo :Zlato je bilo potrebno izkopati, delo je torej bilo opravljeno in šele potem naj bi prišel novi/svež denar, samo veš, da tudi takrat ni bilo tako preprosto. Pohlep pač naredi svoje.


Vojko: To velja za vsako produkcijo, tudi za premogovništvo. Zlato pa je primerno kot merilo vrednosti in zlata moneta, ker je njegova proizvodnja relativno stabilna iz leta v leto.

Bargo: No ja, zlato se koplje v rudnikih tako kot premog, kar drži, nadaljevanje pa je zaenkrat potrjevanje lastne vere.

Vojko: Ne razumem.

Rudar je bil plačan šele ko je izkopal zlato in ne pred tem. Sedaj je bilo zlato na svetlem in denar je bil samo papirček, neke vrste evidenčni list, koliko je zlata v skladišču, a ne? Denar je bil takrat posledica dela in ne vzrok, a ne?

vojko napisal/-a: bargo: Torej, zakaj država bankrotira? Kdo ali kaj pošlje državo v "stečaj"?

Vojko: Tako kot pri vsakem stečaju: upniki. Ko država ne more več servisirati zunanjih dolgov, razglasi svojo nelikvidnost, kar pomeni bankrot (sovereign default). Meni ni poznan primer pravega bankrota države v novejši zgodovini (pri pravem bankrotu bi upniki zasegli vsako vozilo, vsako blago in vsako dobroimetje države dolžnice, kakor hitro bi prečkalo državno mejo). Gospodarstvo in finance so globalne, zato je težko poslati državo v stečaj. Običajno upniki pristanejo na odlog plačila (debt restructuring) ali pa delni odpis dolga ('haircut or write-off'). Zelo blizu pravemu bankrotu pa sta bili v novejši zgodovini Argentina in Grčija.

Bargo: Ja, vidiš zato pa je pomembno kje je centralna banka in kdo jo upravlja?

Vojko: Seveda. Zato pa se pulijo stranke za oblast. Ali, če parafraziram Stalina: ni pomembno, koga so volivci volili, pomembno je, kdo šteje glasove ...
Odkar je emisijska banka v Frankfurtu, je te igre (na srečo) konec ...
Ja, dobro je tako, ker sami pač ne zmoremo. Zakaj že, ker živimo zgodovino!
vojko napisal/-a: bargo : Pa še to, ker je država samo navidezna končna tvorba, se postavi vprašanje, kej v tvoji enačbi se upošteva Zemlja? Zakaj se sprašuješ, ja zato, ker zaprti sistemi razpadejo, včasih celo zelo burno.


Vojko: Zemlja je v kapitalizmu vrsta blaga, kot vse ostalo in pa važen produkcijski faktor.

Bargo: Daj no, zberi se, če kaj smo mi Zemljino blago, HSS blago iz Zemlje.



bargo:Me veseli, samo midva sva v teoriji denarja, torej, tudi podjetja izdajajo papirje, da dobijo denar od bank , a ne? Kaj oz. kje je podlaga/garancija za te izdane papirje za katere dobijo likvidnostna sredstva?


Vojko: Običajno dobri poslovni rezultati v preteklosti v povezavi z dobrimi poslovnimi načrti v bodočnosti.

Bargo: Tako je, vidiš lahko kako zgodovina vpliva na prihodnost, upanje, tveganje, ki je zgrajeno na preteklosti, a ne?

Vojko: Ja.
Končno! 8) Združevanje, kooperacijski sistemi, pade eden, pobere ga drugi.
vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.

vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.

Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?

vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...

Bargo: Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?

vojko: Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ...
Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov" 8)

Roman
Prispevkov: 5764
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 9.10.2016 13:12

Kako pa lahko neskončnost razdeliš na polovico?

derik
Prispevkov: 2043
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik » 9.10.2016 13:25

Roman napisal/-a:Kako pa lahko neskončnost razdeliš na polovico?
Če na vodoravni premici označiš pokončno črtico, potem je pol neskončnosti na levi, pol pa na desni :D

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10796
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 9.10.2016 16:30

Bargo je napisal:
Spet kroženje, čuj Vojko, se zavedaš da, če bi samo krožil, kar je vrsta gibanja, ki ne pripelje, v prostoru, nikamor, bi bila količina denarja konstantna za veke vekomaj.
Krediti (recimo v obliki državnih obveznic in če predstavljajo investicijsko potrošnjo) so namenjeni ravno razširjeni reprodukciji. Konstantna količina denarja ustreza stagnaciji gospodarstva (enostavni reprodukciji).
Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.
Drugič, tudi če bi ravnala gospodarno, ne bi zadoščala konstantna količina denarja. Če se količina blaga na trgu poveča s 100 na 150, je ni mogoče pokupiti z obstoječini 100 denarnimi enotami. Trg reagira z deflacijo (apreciacijo denarja), tako da je možno z isto količino denarja, ki ima sedaj večjo kupno moč, realizirati dodatno ponudbo na trgu. Splošen nivo cen se zniža; gre za nasprotno situacijo od inflatorne.
Kaj češ, niso razumeli tvoje enačbe. Fisher, Irving Fisher te pozdravlja.
Zelo ga cenim, kajti če je veliki Joseph Schumpeter rekel o njem, da je "the greatest economist the United States has ever produced", potem takšna ocena nekaj velja. A Fisher se je bolj ukvarjal z obrestmi.
No, ja, razumeli so verjetno jo, le skušnjava je bila prevelika ... Imeti v rokah monetarno moč, da lahko ustvarjaš iz nič primarno emisijo, je skoraj božansko. A kmalu se izkaže, da čudežev ni, niti v cerkvi, niti v ekonomiji ... :D
Pozdravi Irvinga nazaj! :lol:
Torej, 1 eur naj zadošča, samo vrteti se mora dovolj hitro, tako da bi šlo ?!

Albert se reži in pravi, da je hitrost vrtenja navzgor omejena. Hm.
Teoretično da. Če je 'h' 2x večja, je to enako dvojni količini denarja v obtoku, če je 3x, 4x, ... itd.
Ko začne inflacija galopirati, se ljudje želijo čim prej znebiti denarja, zato ga ne tezavrirajo ali varčujejo, temveč divje zapravljajo. To še povečuje obtočno hitrost, ta inflacijo, ta ..., itd. Spiralo je težko ustaviti. V času največje inflacije na svetu v Nemčiji po prvi svetovni vojni je ta dosegla neslutene višine. Leta 1922 je bil najvišji apoen 50.000 Mark. V letu 1923 je denominacija največjega bankovca znašala 100,000,000,000.000 (10^14) Mark. V decembru 1923 je bil menjalni tečaj 4,200,000,000.000 (4.2 × 10^12) Mark za en US dolar. Hiperinflacija je dosegla v tem letu 3,25 × 10^6 % na MESEC!!!! (cene so se podvojile vsake dva dni!). Vsak trgovec na drobno je imel kurirja, ki je čakal pri blagajni in vsakih nekaj ur s šopom bankovcev odhitel nakupiti novo blago k veletrgovcu. Če je z izkupičkom počakal do naslednjega dne, je lahko kupil pol manj.
Torej, kako lahko povečujemo hitrost kroženja je sedaj vprašanje? Ja, težke zlatnike in potrošne konje zamenjamo z brez masnimi informacijami, ki se lahko sedaj gibajo blizu svetlobne hitrosti, kaj ne?
Najlaže povečaš 'h', če sprožiš inflacijsko spiralo ...
Samo druga stran enačbe potem postane problem, rastejo cene ali pa količina proizvedenega blaga. Verjetneje je, da bodo cene šle v nebo, proizvodnja pa se bo ustavila, ponudba in povpraševanje pač narediti svoje. Kako je sedaj s tem?
Rastejo cene, produkcijo je izredno težko povečati na kratek rok. Poglej, če pri nas gospodarstvo raste po stopnji 2-3%, se vlada na vse pretege hvali, kako je uspešna. Povečati 'M' pa je otročje lahko; sam si opisal postopek na Topčideru ... :wink:
Evo, sem vedel, cene gredo v nebo, če je količina denarja konstatna in se povečuje hitrost kroženja, BDP pa v "klet", kar se mora ohraniti ravnotežje enačbe.
Odlično, začenjaš razumevati!
Če razmišljaš v tej smeri, pač ne boš uvidel svoje vere.

Poglej, Leva, povečuje svojo vrednost, črpa iz kroženja, medtem, ko ji Desna sledi tako, da zmanjša produkcijo, saj denarja zaradi hitrosti gibanja sploh ne vidi več, trg z konstantnim povpraševanjem je dovolj velika spodbuda, da cene gredo v nebo, enačba je sicer uravnotežena, samo lačno ljudstvo drobi glave.
Čeprav nisem gotov, da sem te povsem razumel, načeloma pravilno sklepaš. V pogojih visoke inflacije producenti zmanjšujejo produkcijo, saj vedno realno dobijo manj, kot so vložili v produkcijo; razliko jim požre inflacija.

Ima pa inflacija še en nepričakovan obraz: inflacija je po svojem bistvu prisilno varčevanje in prerazdelitev dohodkov. Najslabše jo odnesejo tisti s fiksnimi dohodki (upokojenci, zaposleni, rentniki, ipd.), saj nimajo možnosti s povečevanjem dohodkov kompenzirati inflacijskega učinka.
Rudar je bil plačan šele ko je izkopal zlato in ne pred tem. Sedaj je bilo zlato na svetlem in denar je bil samo papirček, neke vrste evidenčni list, koliko je zlata v skladišču, a ne? Denar je bil takrat posledica dela in ne vzrok, a ne?
Tako je vedno. Tudi producenti dobijo dohodek šele ko prodajo svoje blago. Prvi bankovci so bili dejansko potrdila o deponiranem zlatu (od tod ime: Banknoten, banknotes), zdaj niso več. Neka vrsta denarja je nujna za blagovno-tržno gospodarstvo, kjer se blago menjava na trgu. V Marxovi viziji komunistične brezrazredne družbe denarja kot ga poznamo, ne bo. 8)
Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"
Deluje to tudi pri božanstvih? :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7313
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 9.10.2016 17:52

vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Evo, sem vedel, cene gredo v nebo, če je količina denarja konstatna in se povečuje hitrost kroženja, BDP pa v "klet", kar se mora ohraniti ravnotežje enačbe.
Odlično, začenjaš razumevati!
Ta je pa dobra, ena tvojih boljših ugotovitev. :lol:
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Če razmišljaš v tej smeri, pač ne boš uvidel svoje vere.

Poglej, Leva, povečuje svojo vrednost, črpa iz kroženja, medtem, ko ji Desna sledi tako, da zmanjša produkcijo, saj denarja zaradi hitrosti gibanja sploh ne vidi več, trg z konstantnim povpraševanjem je dovolj velika spodbuda, da cene gredo v nebo, enačba je sicer uravnotežena, samo lačno ljudstvo drobi glave.
Čeprav nisem gotov, da sem te povsem razumel, načeloma pravilno sklepaš. V pogojih visoke inflacije producenti zmanjšujejo produkcijo, saj vedno realno dobijo manj, kot so vložili v produkcijo; razliko jim požre inflacija.
Kar potrudi se in boš mogoče doumel svojo vero. :wink:

Moram ti povedati, nisi še pripravljen na ekonomijo, kar sem itak predvideval. 8)
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...
Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?!
Po tebi?! Ko ukineš privatno lastnino in pač uvedeš družbeno ali državno, ti ostane država in plansko gospodarstvo, centralno vodeno, iz ene sama točke. Veš, tako kot možgani vodijo telo ali pa kot DNK določa strukturo, a ne? 8)
vojko napisal/-a: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.
No, ni nujno da bi moralo biti, da je država nujno slab podjetnik, a ne?

vojko napisal/-a: Drugič, tudi če bi ravnala gospodarno, ne bi zadoščala konstantna količina denarja. Če se količina blaga na trgu poveča s 100 na 150, je ni mogoče pokupiti z obstoječini 100 denarnimi enotami. Trg reagira z deflacijo (apreciacijo denarja), tako da je možno z isto količino denarja, ki ima sedaj večjo kupno moč, realizirati dodatno ponudbo na trgu. Splošen nivo cen se zniža; gre za nasprotno situacijo od inflatorne
Pozabil si na tehnologijo, ki tako, povečuje produktivnost, kot znižuje stroške na enoto produkta. 8) Sledi, zniževanje cen zaradi konkurenčnosti in masovno služenje, ker je/bo pot do monopola odprta, saj, potrošniki potrebujejo blago, proizvajalci blaga pa niso ravno navdušeni nad konkurenco.
Vse to, TI vidiš kot deflacijo, zaradi pomanjkanja denarja, čeprav je dejanski vzrok v gospodarnih investicijah iz preteklosti.

Inflacija/deflacija je samo odraz merjenja vrednosti blaga na trgu in kot veš je denar tudi samo blago tako, da ...
Kako pa je z merjenjem ti je tudi znano: "Merim, da izgubim".
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"
Deluje to tudi pri božanstvih?
O čem sprašuješ? Kaj bi naj delovalo pri božanstvih?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7313
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 9.10.2016 18:31

derik napisal/-a:
Roman napisal/-a:Kako pa lahko neskončnost razdeliš na polovico?
Če na vodoravni premici označiš pokončno črtico, potem je pol neskončnosti na levi, pol pa na desni :D
Tako bi šlo, samo, ker si že potegnil eno, lahko potegneš še eno črtico, pa še eno, ..., neskončno njih, pa bo še zmeraj veljala tvoja ugotovitev prav za vsako od teh črtic. 8)

:P Zadeva je še bolj zanimiva, da si sploh lahko videl vodoravno premico in vlekel pokončne črtice, mora obstajati še vsaj ena takšna premica, s katero lahko počneš enako :D

in ker že vlečeš pokončne črte na vodoravni premici, pomeni, da mora obstajati še ena takšna premica in tudi na njej velja tvoja ugotovitev. :D

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10796
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 9.10.2016 21:49

Bargo je napisal:
Čeprav nisem gotov, da sem te povsem razumel, načeloma pravilno sklepaš. V pogojih visoke inflacije producenti zmanjšujejo produkcijo, saj vedno realno dobijo manj, kot so vložili v produkcijo; razliko jim požre inflacija.

Kar potrudi se in boš mogoče doumel svojo vero.

Moram ti povedati, nisi še pripravljen na ekonomijo, kar sem itak predvideval.
Kot že večkrat rečeno: mnenja ekspertov sem vedno cenil ... :lol:
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...

Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?!

Po tebi?! Ko ukineš privatno lastnino in pač uvedeš družbeno ali državno, ti ostane država in plansko gospodarstvo, centralno vodeno, iz ene sama točke. Veš, tako kot možgani vodijo telo ali pa kot DNK določa strukturo, a ne?
Velika razlika je med državno in družbeno lastnino. Ko sem govoril o državi kot slabem gospodarju, sem imel v mislih kapitalistično državo. Pri primerjavah države in organizmov pa bi bil zelo previden, sicer kaj hitro zajadraš v organicistične (biologistične) teorije o državi ...

vojko napisal/-a:Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.

No, ni nujno da bi moralo biti, da je država nujno slab podjetnik, a ne?
Ne, ni nujno. 8)
vojko napisal/-a:Drugič, tudi če bi ravnala gospodarno, ne bi zadoščala konstantna količina denarja. Če se količina blaga na trgu poveča s 100 na 150, je ni mogoče pokupiti z obstoječini 100 denarnimi enotami. Trg reagira z deflacijo (apreciacijo denarja), tako da je možno z isto količino denarja, ki ima sedaj večjo kupno moč, realizirati dodatno ponudbo na trgu. Splošen nivo cen se zniža; gre za nasprotno situacijo od inflatorne

Pozabil si na tehnologijo, ki tako, povečuje produktivnost, kot znižuje stroške na enoto produkta. Sledi, zniževanje cen zaradi konkurenčnosti in masovno služenje, ker je/bo pot do monopola odprta, saj, potrošniki potrebujejo blago, proizvajalci blaga pa niso ravno navdušeni nad konkurenco.
Vse to, TI vidiš kot deflacijo, zaradi pomanjkanja denarja, čeprav je dejanski vzrok v gospodarnih investicijah iz preteklosti.

Inflacija/deflacija je samo odraz merjenja vrednosti blaga na trgu in kot veš je denar tudi samo blago tako, da ...
Kako pa je z merjenjem ti je tudi znano: "Merim, da izgubim".
Nisem pozabil na tehnologijo. Če sem bral Schumpetra, mi mora biti vloga napredka tehnologije pri zaviranju tendenčnega padanja profitne stopnje vsaj v principu jasna ... :wink:
vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"


Deluje to tudi pri božanstvih?

O čem sprašuješ? Kaj bi naj delovalo pri božanstvih?
Ja, saj si sam napisal: /«... če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, ...«/ ... :lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7313
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 10.10.2016 7:47

vojko napisal/-a: Kot že večkrat rečeno: mnenja ekspertov sem vedno cenil ... :lol:
Ti priznam, veš se vidi, samo, če pomislim na "Visoko organizairana organska materija, ki vzdržuje homestazo, je sestavljena iz celic, opravlja metabolizem, lahko raste, se prilagaja okolju, reagira na dražljaje in se razmnožuje. ", kot odgovor na kaj je življenje. SIRI bi bila ponosna nate, če bi seveda imela takšne lastnosti. 8)
vojko napisal/-a:
Bargo:Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...

Vojko: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?!

Bargo: Po tebi?! Ko ukineš privatno lastnino in pač uvedeš družbeno ali državno, ti ostane država in plansko gospodarstvo, centralno vodeno, iz ene sama točke. Veš, tako kot možgani vodijo telo ali pa kot DNK določa strukturo, a ne?

Vojko: Velika razlika je med državno in družbeno lastnino.
Res, kaj pa naredi to veliko razliko med državno in družbeno lastnino?
vojko napisal/-a: Ko sem govoril o državi kot slabem gospodarju, sem imel v mislih kapitalistično državo. Pri primerjavah države in organizmov pa bi bil zelo previden, sicer kaj hitro zajadraš v organicistične (biologistične) teorije o državi ...
Kakopak, slabo bo zmenjalo dobro, kaj ne?
vojko napisal/-a: Vojko: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.

Bargo: No, ni nujno da bi moralo biti, da je država nujno slab podjetnik, a ne?

Vojko: Ne, ni nujno.
Torej, kako pride, da je država slab podjetnik?

vojko napisal/-a: Nisem pozabil na tehnologijo. Če sem bral Schumpetra, mi mora biti vloga napredka tehnologije pri zaviranju tendenčnega padanja profitne stopnje vsaj v principu jasna ...
Lepo bi bilo, če bi bilo tako, samo trenutno sva pri emisijah denarja, kjer LEVA konstantno kroži, desna ne proizvaja, pri čemer so cene šle v nebo in takoj za njimi gredo še potrošniki. :lol:
vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.

vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.

Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?

vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...

Bargo: Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?

vojko: Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ...

Bargo:Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"

Vojko: Deluje to tudi pri božanstvih?

Bargo: O čem sprašuješ? Kaj bi naj delovalo pri božanstvih?

Vojko: Ja, saj si sam napisal: /«... če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, ...«/ ...
A to, seveda sem napisal, kot lahko vidiš, neskončnost lahko deliš, vendar je ne razdeliš, praksa ti to pove, naprej je že teorija na podlagi analogije in izkušenj iz deljenja, kar se nato zlije v nasvet iz ene najstarejših knjig. Pozoren bralec bo zaznal tudi Krjavlja in njegov ŠTR-BUNK. :wink:
Joj, joj, polbog z brado, kakšna zgodba. :lol:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10796
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 10.10.2016 14:23

Napisal/-a bargo » 10.10.2016 7:47
vojko napisal/-a:Kot že večkrat rečeno: mnenja ekspertov sem vedno cenil ...

Ti priznam, veš se vidi, samo, če pomislim na "Visoko organizairana organska materija, ki vzdržuje homestazo, je sestavljena iz celic, opravlja metabolizem, lahko raste, se prilagaja okolju, reagira na dražljaje in se razmnožuje. ", kot odgovor na kaj je življenje. SIRI bi bila ponosna nate, če bi seveda imela takšne lastnosti.
Lahko bi bil tudi ti ponosen ... 8)
Vojko napisal/-a:
Bargo:Če bi država ravnala gospodarno, kot v tvoji pravljici, bi lahko konstantna količina denarja zadoščala, če bi se povečevala učinkovitost in učinkovitost naj pomeni z enako količino virov več blaga tako pa ...

Vojko: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?!

Bargo: Po tebi?! Ko ukineš privatno lastnino in pač uvedeš družbeno ali državno, ti ostane država in plansko gospodarstvo, centralno vodeno, iz ene sama točke. Veš, tako kot možgani vodijo telo ali pa kot DNK določa strukturo, a ne?

Vojko: Velika razlika je med državno in družbeno lastnino.
Res, kaj pa naredi to veliko razliko med državno in družbeno lastnino?
Da se ne bova zgubljala v teoretičnih niansah: to je razlika med sovjetskim centralno-planskim modelom, kjer podjetja niso samostojni ekonomski subjekti, ampak le izvrševalci državnega plana - in samoupravnim konceptom iz Juge 1950-90. Koncept družbene lastnine je v bistvu NELASTNINSKI koncept. Šlo je za poskus udejanjenja Marxove ideje o asociaciji svobodnih proizvajalcev, ki kot združeni producenti upravljajo s celotno družbeno reprodukcijo. Produkcijska sredstva NISO njihova lastnina, niti lastnina pravnih oseb (podjetij), dana so jim le v upravljanje. Z njimi morajo gospodariti kot dobri gospodarji, prisvajajo pa si lahko le del dohodka, ki je sorazmeren njihovemu osebnemu vloženemu delu (zato: 'osebni dohodek') in pa del dobička. Ker je torej njihov dohodek odvisen od njihovega prispevka in od gospodarjenja, je v načelu prisoten motiv za čim večjo produktivnost in ekonomičnost.
vojko napisal/-a:Ko sem govoril o državi kot slabem gospodarju, sem imel v mislih kapitalistično državo. Pri primerjavah države in organizmov pa bi bil zelo previden, sicer kaj hitro zajadraš v organicistične (biologistične) teorije o državi ...

Kakopak, slabo bo zmenjalo dobro, kaj ne?
Ja, tako kot v Zbirki zgodbic ... :lol:

vojko napisal/-a:Vojko: Prvič, od kod ti pa ideja, da 'država ravna gospodarno'?! V resnici je ravno obratno. Država je slab podjetnik.

Bargo: No, ni nujno da bi moralo biti, da je država nujno slab podjetnik, a ne?

Vojko: Ne, ni nujno.

Torej, kako pride, da je država slab podjetnik?
Upravljalci (državni uradniki) nimajo profitnega motiva. Njihov dohodek ni odvisen od njihovega prizadevanja za dobro gospodarjenje. Kar poglej si to na primeru naših državnih podjetij, kjer je profitabilnost dosti nižja kot v primerljivih privatnih podjetjih.
vojko napisal/-a:Nisem pozabil na tehnologijo. Če sem bral Schumpetra, mi mora biti vloga napredka tehnologije pri zaviranju tendenčnega padanja profitne stopnje vsaj v principu jasna ...

Lepo bi bilo, če bi bilo tako, samo trenutno sva pri emisijah denarja, kjer LEVA konstantno kroži, desna ne proizvaja, pri čemer so cene šle v nebo in takoj za njimi gredo še potrošniki.
Razloži metaforo!
Razumem samo to, da – v končni konsekvenci – »potrošniki gredo v nebo«, kar drži (če so si seveda to zaslužili z vsakodnevnimi napornimi molitvami) ... :lol:

vojko napisal/-a:
Bargo: Daj, daj, boljšega sistema, kot kapitalizem, zaenkrat ni. Konkurenčna zadeva je pogorela in to na celi črti, premagani so bili, ko je bil na čelu celo filmski igralec, Ronald, to je več kot zgovorno.

vojko: 'Konkurenčna zadeva' je bila zelo daleč od pravih idej in shem, ki jih je razvil Mohr. To je bila karikatura zamisli o odpravi imanentnih cikličnih kriz v kapitalizmu, ki jih je razvil v svoji 'Zusammenbruchstheorie'.

Bargo: Seveda, tudi boga nismo najverjetneje razumeli, samo to je še sprejemljivo, ker gre za boga, Mohr pa je bil navadensmrtnik, ne pozabi tega. Videti je, kot da Marxov duh še živi, a ne?

vojko: Pa še kako! Ob vsaki globalni krizi se spomnijo nanj. Kar vidim ga, kako se zadovoljno nasmiha v svojo košato brado ...

Bargo: Saj ti pravim, no, Vojko, za božjo voljo, ne moreš enačiti boga in Marx-a. To bo verjetno posledica odštevanja, eden manj, a ne?

vojko: Saj nisem rekel, da je Marx bog; je pa polbog ...

Bargo:Veš, če neskončnost deliš na polovico, zmeraj dobiš neskončnost, torej, če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, tako da Janez svetuje, 1Jn 5:21: "Otroci, varujte se malikov"

Vojko: Deluje to tudi pri božanstvih?

Bargo: O čem sprašuješ? Kaj bi naj delovalo pri božanstvih?

Vojko: Ja, saj si sam napisal: /«... če bi vsemogočnega razpolovil, bi dobil vsemogočnega, ...«/ ...
A to, seveda sem napisal, kot lahko vidiš, neskončnost lahko deliš, vendar je ne razdeliš, praksa ti to pove, naprej je že teorija na podlagi analogije in izkušenj iz deljenja, kar se nato zlije v nasvet iz ene najstarejših knjig. Pozoren bralec bo zaznal tudi Krjavlja in njegov ŠTR-BUNK.
Jaz sem pozoren bralec... :wink:
Joj, joj, polbog z brado, kakšna zgodba.
Dobra, ne? 8)

Roman
Prispevkov: 5764
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 11.10.2016 8:06

derik napisal/-a:
Roman napisal/-a:Kako pa lahko neskončnost razdeliš na polovico?
Če na vodoravni premici označiš pokončno črtico, potem je pol neskončnosti na levi, pol pa na desni :D
Hm, bi to lahko bila še ena definicija neskončnosti? Kamorkoli to črtico postaviš, je leva stran enaka desni. Vprašanje je le, ali je v tem primeru "polovica" ustrezen pojem. Pri neskončnostih je treba biti previden.

Roman
Prispevkov: 5764
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 11.10.2016 8:19

bargo napisal/-a:neskončnost lahko deliš, vendar je ne razdeliš
No, tole je tipičen primer neprevidnosti.

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 15 gostov