Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 2.10.2019 12:29

bargo wrote:
2.10.2019 0:05
vojko wrote:
1.10.2019 18:10
Že pred časom sem gledal clip, ki si ga linkal na začetku. Zelo intrigantnte ideje in zame navdihujoče. Sicer pa, vse kar reče profesor Penrose, je zanimivo in vznemirljivo, ne glede na to, ali se s tem strinjaš, ali ne ... :D

Poglej si tale clip iz junija letos! Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral. Zelo nenadna sprememba; upam, da je v redu in da nas bo še dolgo razveseljeval ...
https://www.youtube.com/watch?v=9Gl8pwY2kW8&t=405s
Ha, tega tvojega predlaganega sem tudi že jaz pogledal dolgo nazaj. :wink: Res je, Roger je Profesor, ki razsvetljuje! 8)
vojko wrote: Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral.
Res je, telo kaže tek časa, dočim misel zori iz kontinuitete. :wink:
Ima to kakšno zvezo s tisto Predinovo pesmijo 'Bolj star, bolj nor'? :lol:

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 2.10.2019 13:24

vojko wrote:
2.10.2019 12:26
Nekje sem nekoč prebral, da če znanstvenik ne zna razložiti neke teorije tako, da jo razume tudi laik, potem je tudi sam še ne razume čisto … :D
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” (https://www.goodreads.com/author/quotes ... t_Einstein) Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Je pa to po moje posledica več milijard let trajajoče evolucije, kjer nobeno živo bitje, se pravi, tudi mi, Homo sapiens s., nikoli v naravi nismo naleteli na kvantne pojave.
Načelno res, vendar zna človek s pomočjo naprav naleteti na pojave, na katere prej ni naletel, ki jih potem lahko razume. Bakterije razumemo s pomočjo mikroskopa, zvezde s pomočjo teleskopa. Celo kvantne pojave z napravami povežemo z našim, kolikor toliko razumljivim svetom. Pa vseeno capljamo v mraku, če že ne v temi.
Vedno sem zavidal matematikom, ki so lahko vizualizirali svoje formule. Zame so žal le abstraktne enačbe, ki mi povedo zelo malo o dejanskem dogajanju.
Ne vem, če gre res za vizualizacijo, morda za vizualizacijo poskusa. Poglejva preprosto Newtonovo formulo \(F=ma\). Kako si to predstavljati? Fičo noče vžgati, treba ga je poriniti. Kako? S silo \(F\). Če se za volan usede žena (\(m\)), mora biti sila za isti pospešek toliko večja. Če porivava dva, je lažje, ker je sila večja. V bistvu gre pri (vsaj enostavnih) formulah za sorazmerje, večinoma kar premo. Seveda si težje predstavljamo kako \(E=mc^2\), za katero so tudi poskusi manj jasni, a z malo čaranja se da tudi tu razumeti. Molekula iz nekaj atomov je lažja kot tehtajo vsi posamezni atomi skupaj. Razlika gre na račun vezavne energije, v katero se pretvori del mase atomov.
Več mi pove slika ali graf …
Kakor kdaj.
Brian Greene je ponazoril Planckovo skalo takole ...
To me spominja na primerjavo velikosti v diskovnih pogonih računalnikov Control Data Corporation, kjer je glava brzela na zračni blazini zelo blizu diska. Na sliki so bili prerez človeškega lasu, drobec iz cigaretnega dima, prstni odtis in nazadnje razdalja med glavo in površino diska, od največje k najmanji velikosti. Zanimivo bi bilo kaj takega najti na netu. Sporočilo: če se dotakneš s prstom površine diska, disk ne bo več deloval, saj bo glava zadela ob prstni odtis. Ne vem, kako je to danes pri HDDjih ali pa pri DVDjih.
In še, ali vse to sploh potrebujem?
Mislim, da. Sprehodi se malo nazaj v zgodovino znanosti: nastlana je s teorijami, za katere so bili takrat prepričani, da so 'izven tega sveta', da nikoli ne bodo uporabne, skratka, spraševali so se ali 'jih sploh potrebujemo' … Danes so del sodobne tehnologije in del našega vsakdana … :D
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik? Včasih sem znal zamenjati avtomobilsko svečko ali olje, danes moraš pri nekaterih avtomobilih za zamenjavo žarnice iti na servis.

User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 2.10.2019 20:01

Roman » 2.10.2019 13:24
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Prav ta citat sem imel v mislih …
Je pa to po moje posledica več milijard let trajajoče evolucije, kjer nobeno živo bitje, se pravi, tudi mi, Homo sapiens s., nikoli v naravi nismo naleteli na kvantne pojave.

Načelno res, vendar zna človek s pomočjo naprav naleteti na pojave, na katere prej ni naletel, ki jih potem lahko razume. Bakterije razumemo s pomočjo mikroskopa, zvezde s pomočjo teleskopa. Celo kvantne pojave z napravami povežemo z našim, kolikor toliko razumljivim svetom. Pa vseeno capljamo v mraku, če že ne v temi.
Vse to je res in v bistvu podpira mojo tezo, da v naravi (tu je mišljena običajna, newtonska narava, recimo taka kot so jo doživljali naši predniki do pred cca 200 leti) nikoli "nismo naleteli na kvantne pojave." Saj smo se še prepirali o tem, ali Zemlja kroži okoli Sonca in ali je sploh okrogla.
Vedno sem zavidal matematikom, ki so lahko vizualizirali svoje formule. Zame so žal le abstraktne enačbe, ki mi povedo zelo malo o dejanskem dogajanju.

Ne vem, če gre res za vizualizacijo, morda za vizualizacijo poskusa. Poglejva preprosto Newtonovo formulo F=ma. Kako si to predstavljati? Fičo noče vžgati, treba ga je poriniti. Kako? S silo F. Če se za volan usede žena (m), mora biti sila za isti pospešek toliko večja. Če porivava dva, je lažje, ker je sila večja. V bistvu gre pri (vsaj enostavnih) formulah za sorazmerje, večinoma kar premo.
No, do tu mi še gre … :wink:
Seveda si težje predstavljamo kako E=mc2, za katero so tudi poskusi manj jasni, a z malo čaranja se da tudi tu razumeti. Molekula iz nekaj atomov je lažja kot tehtajo vsi posamezni atomi skupaj. Razlika gre na račun vezavne energije, v katero se pretvori del mase atomov.
Tudi jaz si to težje predstavljam.
Več mi pove slika ali graf …
Kakor kdaj.
Pri meni vedno … :D
Brian Greene je ponazoril Planckovo skalo takole ...
To me spominja na primerjavo velikosti v diskovnih pogonih računalnikov Control Data Corporation, kjer je glava brzela na zračni blazini zelo blizu diska. Na sliki so bili prerez človeškega lasu, drobec iz cigaretnega dima, prstni odtis in nazadnje razdalja med glavo in površino diska, od največje k najmanji velikosti. Zanimivo bi bilo kaj takega najti na netu. Sporočilo: če se dotakneš s prstom površine diska, disk ne bo več deloval, saj bo glava zadela ob prstni odtis. Ne vem, kako je to danes pri HDDjih ali pa pri DVDjih.
Danes jih izpodrinjajo SSD-ji. Tam pa so zadeve pomaknjene še bolj proti Planckovemu režimu. Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov … https://gizmodo.com/how-quantum-memory- ... 1829150822
In še, ali vse to sploh potrebujem?
Mislim, da. Sprehodi se malo nazaj v zgodovino znanosti: nastlana je s teorijami, za katere so bili takrat prepričani, da so 'izven tega sveta', da nikoli ne bodo uporabne, skratka, spraševali so se ali 'jih sploh potrebujemo' … Danes so del sodobne tehnologije in del našega vsakdana …

Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Načelno ne, je pa dobro, če veš … :lol: https://www.youtube.com/watch?v=Nb-OHuamlhs

https://www.youtube.com/watch?v=OxR4ymLIVvg

Tale je 'najmočnejši': https://www.youtube.com/watch?v=mPpQ-rsg2_U

Nemci bi rekli: Handbetrieb :lol:https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ
Včasih sem znal zamenjati avtomobilsko svečko ali olje,
Tudi jaz.
danes moraš pri nekaterih avtomobilih za zamenjavo žarnice iti na servis.
Pri mojem gotovo. :D

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 3.10.2019 7:54

vojko wrote:
2.10.2019 20:01
Roman » 2.10.2019 13:24
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Prav ta citat sem imel v mislih …
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti. :wink: Saj že vesta, ko sta se pojavila je vesolje že bilo tukaj!
vojko wrote:
Roman wrote:
Vojko wrote:Je pa to po moje posledica več milijard let trajajoče evolucije, kjer nobeno živo bitje, se pravi, tudi mi, Homo sapiens s., nikoli v naravi nismo naleteli na kvantne pojave.
Načelno res, vendar zna človek s pomočjo naprav naleteti na pojave, na katere prej ni naletel, ki jih potem lahko razume. Bakterije razumemo s pomočjo mikroskopa, zvezde s pomočjo teleskopa. Celo kvantne pojave z napravami povežemo z našim, kolikor toliko razumljivim svetom. Pa vseeno capljamo v mraku, če že ne v temi.
Vse to je res in v bistvu podpira mojo tezo, da v naravi (tu je mišljena običajna, newtonska narava, recimo taka kot so jo doživljali naši predniki do pred cca 200 leti) nikoli "nismo naleteli na kvantne pojave." Saj smo se še prepirali o tem, ali Zemlja kroži okoli Sonca in ali je sploh okrogla.
Roman, pojavi so ali pa jih ni, ko pa je ponovljivo! "Naleteti na pojav" tako pomeni; dojeti nekaj kar ni bilo dojeto, kaj ne? Pa imamo čas zato, da se vse ne dogaja hkrati!

No, mogoče je, da govoriš o čudežih, kdo bi vedel. Newtonske narave ni, spet si pomešal model narave in naravo samo, ki vsebuje tudi tebe z modeli vred. :wink: Potencial!

Pa tako rad mene opozarjaš na mešanje modela z naravo, ki je vse kar je!

Ribica iz Čudeži in znanost
Bargo: Veš, kako pravijo razlagalci kvantne mehanike : "nisem odgovoren za smiselnost, odgovoren sem za napovedovanje."
Vojko: Ja, drži: 'samo v izložbeno okno (beri: www) je potrebno pogledati, kdaj pa kdaj'...
Bargo: Vidiš, južni bratje bi rekli: "Sad ga ima, sad ga nema." sa dostavkom EVO GA TU.

Bargo: Ja, gre za vero v eksplozijo, inflacijo in matematično konstrukcijo prostor-časa, mogoče podkrepljeno še z produktom nič časa in neskončno energije, v končno energije nekaj časa.


Gospodje, sedaj poslušajte eno pravo pesem:
Bajaga i Instruktori - Pada vlada - (Official Video)
Jaa tee pratim u ruci mi strela
Čas te vidim, čas nestaneš Senka ti je belaaa ..
:D


vojko wrote:
Vedno sem zavidal matematikom, ki so lahko vizualizirali svoje formule. Zame so žal le abstraktne enačbe, ki mi povedo zelo malo o dejanskem dogajanju.

Ne vem, če gre res za vizualizacijo, morda za vizualizacijo poskusa. Poglejva preprosto Newtonovo formulo F=ma. Kako si to predstavljati? Fičo noče vžgati, treba ga je poriniti. Kako? S silo F. Če se za volan usede žena (m), mora biti sila za isti pospešek toliko večja. Če porivava dva, je lažje, ker je sila večja. V bistvu gre pri (vsaj enostavnih) formulah za sorazmerje, večinoma kar premo.
No, do tu mi še gre …
Seveda si težje predstavljamo kako E=mc2, za katero so tudi poskusi manj jasni, a z malo čaranja se da tudi tu razumeti. Molekula iz nekaj atomov je lažja kot tehtajo vsi posamezni atomi skupaj. Razlika gre na račun vezavne energije, v katero se pretvori del mase atomov.
Tudi jaz si to težje predstavljam.
Model, ki pa ni narava. Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
vojko wrote:
Brian Greene je ponazoril Planckovo skalo takole ...
To me spominja na primerjavo velikosti v diskovnih pogonih računalnikov Control Data Corporation, kjer je glava brzela na zračni blazini zelo blizu diska. Na sliki so bili prerez človeškega lasu, drobec iz cigaretnega dima, prstni odtis in nazadnje razdalja med glavo in površino diska, od največje k najmanji velikosti. Zanimivo bi bilo kaj takega najti na netu. Sporočilo: če se dotakneš s prstom površine diska, disk ne bo več deloval, saj bo glava zadela ob prstni odtis. Ne vem, kako je to danes pri HDDjih ali pa pri DVDjih.
Danes jih izpodrinjajo SSD-ji. Tam pa so zadeve pomaknjene še bolj proti Planckovemu režimu. Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov … https://gizmodo.com/how-quantum-memory- ... 1829150822
Naprave, ki jih gradimo, delujejo točno tako kot lahko delujejo! Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
vojko wrote:
In še, ali vse to sploh potrebujem?
Mislim, da. Sprehodi se malo nazaj v zgodovino znanosti: nastlana je s teorijami, za katere so bili takrat prepričani, da so 'izven tega sveta', da nikoli ne bodo uporabne, skratka, spraševali so se ali 'jih sploh potrebujemo' … Danes so del sodobne tehnologije in del našega vsakdana …

Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Načelno ne, je pa dobro, če veš …

Nemci bi rekli: Handbetrieb :lol:https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ
Prenehaj! Pregrel se bo, slišiš! :lol:

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 3.10.2019 9:25

vojko wrote:
2.10.2019 20:01
Več mi pove slika ali graf …
Pri meni vedno … :D
No, zanima me, kako razumeš tale graf: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bh-histereza.png.
Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov …
Menda, ampak spet, kako razumeš to trditev iz članka: "He called it Quoogle: a search engine that, using mathematics based on the physics of subatomic particles, returns results without ever actually knowing the query."

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 3.10.2019 9:41

bargo wrote:
3.10.2019 7:54
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti.
Če, če, če, ... V Albertovi trditvi je samo en "če". Poskusi razložiti relativnost šestletnemu otroku.
Roman, pojavi so ali pa jih ni
No, pojavi so. Če jih ni, temu ne moreš reči pojavi.
ko pa je ponovljivo!
:?:
"Naleteti na pojav" tako pomeni; dojeti nekaj kar ni bilo dojeto
Ne. naleteti na 1. nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga / nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj (Fran)
Pa imamo čas zato, da se vse ne dogaja hkrati!
He, he, v resnici se prav vse dogaja hkrati.
No, mogoče je, da govoriš o čudežih
Tvoje mokre sanje.
Newtonske narave ni, spet si pomešal model narave in naravo samo, ki vsebuje tudi tebe z modeli vred. :wink: Potencial!
Kaj misliš, kaj je hotel Vojko s tem izrazom povedati?
Pa tako rad mene opozarjaš na mešanje modela z naravo, ki je vse kar je!
Ja, žal brez učinka.
Model, ki pa ni narava.
Model česa? To je namreč naslednji korak od razlikovanja med naravo in modelom le te.
Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
To pa je skoraj entropija.
Naprave, ki jih gradimo, delujejo točno tako kot lahko delujejo!
Tudi tvoja besedila so točno taka, kot so lahko.
Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
Pomagajo do neke mere. Vprašanj (radovednost) je še vedno več kot naprav.

User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 3.10.2019 12:19

by bargo » 3.10.2019 7:54

Roman » 2.10.2019 13:24
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Prav ta citat sem imel v mislih …
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti. Saj že vesta, ko sta se pojavila je vesolje že bilo tukaj!
:shock:
Vojko wrote:
Vse to je res in v bistvu podpira mojo tezo, da v naravi (tu je mišljena običajna, newtonska narava, recimo taka kot so jo doživljali naši predniki do pred cca 200 leti) nikoli "nismo naleteli na kvantne pojave." Saj smo se še prepirali o tem, ali Zemlja kroži okoli Sonca in ali je sploh okrogla.
Bargo: No, mogoče je, da govoriš o čudežih, kdo bi vedel. Newtonske narave ni, spet si pomešal model narave in naravo samo, ki vsebuje tudi tebe z modeli vred. Potencial!
Dobro veš, kaj sem mislil s sintagmo "newtonska narava": klasično fiziko (majhne hitrosti, šibka gravitacijska polja, makroskopski pojavi, kjer je Planckova konstanta zanemarljiva)
Bargo: Ja, gre za vero v eksplozijo, inflacijo in matematično konstrukcijo prostor-časa, mogoče podkrepljeno še z produktom nič časa in neskončno energije, v končno energije nekaj časa.
Spet tvoja Vera!
vojko wrote:
Tudi jaz si to težje predstavljam.
Model, ki pa ni narava.
Seveda ni, kot ni slika pipe prava pipa, s katero lahko kadiš. Odkar se zavedamo, gradimo modele objektivne realnosti. To ni akademsko igračkanje, to je smrtonosna igra evolucije: tisti, ki zmaga (beri: je njegov model ustreznejši zunanjemu svetu), dobi nagrado – preživetje njegovih genov. Tisti, ki izgubi (beri: njegov model NE ustreza zunanjemu svetu), dobi kazen, ki je strašna – njegovi geni ne preživijo.
Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
Načelno jo lahko ponovno sestavimo; saj veš, temeljni zakon kvantne mehanike je zakon o ohranitvi informacij. Zdaj, ko so dokazali, da lahko v principu ponovno preberemo ENCIKLOPEDIJO BRITANICO, ki smo jo vrgli v črno luknjo, je ponovna sestava torte (ang.: cake) - a piece of cake:D
vojko wrote:
Danes jih izpodrinjajo SSD-ji. Tam pa so zadeve pomaknjene še bolj proti Planckovemu režimu. Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov … https://gizmodo.com/how-quantum-memory- ... 1829150822
Naprave, ki jih gradimo, delujejo točno tako kot lahko delujejo!
Trditev velja za vse, razen za našega vrlega Srečka: njegove naprave nikoli ne delujejo … :lol:
Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
Najbolj čudežna pa je vsekakor 'naprava' med našimi ušesi … 8)
vojko wrote:
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Načelno ne, je pa dobro, če veš …
Nemci bi rekli: Handbetrieb … https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ

Prenehaj! Pregrel se bo, slišiš!
Kdo se bo pregrel: MAKITA ali Bosanec?

Kaj pa tip, ki 'kurbla' sesalec s priključnim kablom? Mislim, da se je že pregrel … :lol:

User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 3.10.2019 13:07

Roman:
No, zanima me, kako razumeš tale graf: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bh-histereza.png.
No, to se da razumeti na prvi pogled! Namreč, magnetilne krivulje feromagnetika niso znane matematične funkcije, se pravi – kot bi rekel naš Srečko – ne gre za bijektivno preslikavo. :D

Image
Ko pride nenamagneten feromagnetik pod vpliv zunanjega magnetnega polja (\(H\)), se magneti po deviški krivulji, ki je na sliki označena z \(a\). Pri zelo majhnih \(H\) je ta krivulja kar razgibana, kar na sliki ni razvidno. Deviška krivulja velja le pri prvem magnetenju. Gostota magnetnega pretoka znotraj feromagnetika narašča le do kolenske vrednosti, po njej pa je naraščanje zelo počasno. To lahko razložimo s tem, da so se pod vplivom zunanjega magnetnega polja vse domene že usmerile v to smer. Ko zunanje magnetno polje zmanjšamo na \(0\), gostota magnetnega pretoka v njem ostane na vrednosti \(B_{r}\), ki ji pravimo remanentna gostota magnetnega pretoka. Če želimo, da znotraj feromagnetika ne bo magnetnega polja, mora zunanje jakost zunanjega magnetnega polja biti enaka \(H_{c}\), ki pomeni koercitivno magnetno poljsko jakost. Opazimo lahko, da se pri krivulji magnetenja ob povečevanju in manjšanju jakosti zunanjega magnetnega polja razlikujeta. Temu pojavu se reče histereza. Energija, ki je potrebna za en takšen cikel, je premo sorazmerna s ploščino histerezne zanke. Če želimo, da bo feromagnetik razmagneten tudi brez zunanjega magnetnega polja, moramo ves cikel nekajkrat ponoviti in pri tem postopoma zmanjševati amplituda zunanje magnetne poljske jakosti \(H\).

Preprosto, kaj? Ta graf razume vsak pravnik … :D
(Šalim se, nimam pojma, kaj predstavlja, razlaga je seveda copy-paste iz Wikipedije) :wink:
Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov …
Menda, ampak spet, kako razumeš to trditev iz članka: "He called it Quoogle: a search engine that, using mathematics based on the physics of subatomic particles, returns results without ever actually knowing the query."
Pravilni odgovor-rezultat, brez da bi računalnik vedel za vprašanje (query), je res bizarna zamisel (ki jih je Seth Lloyd poln kot granatno jabolko pečka. Mimogrede poznaš njegov članek "Ultimate physical limits to computation"? Zelo zanimivo branje; preberi in sporoči, kaj si misliš o njem! (https://arxiv.org/pdf/quant-ph/9908043.pdf)
Sam v nadaljevanju ugotavlja, da bi takšen računalnik potreboval povsem novo vrsto pomnilnika, imenovan qRAM ali kvantni pomnilnik z naključnim dostopom.
Čeprav sta Brin in Page bila zaintrigirana, sta zavrnila to idejo, je Lloyd povedal Gizmodu. Skladno z njegovo zgodbo so ga spomnili, da njegova ideja temelji na predpostavki, da vsi vedo vse o vseh – da je torej nerealistična.
Skratka: ideja, da je možno dati smiseln odgovor, brez da veš za precizno formulirano vprašanje, je izven polja mojega razumevanja … :oops:

Roman
Posts: 6328
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Post by Roman » 3.10.2019 15:01

vojko wrote:
3.10.2019 13:07
Skratka: ideja, da je možno dati smiseln odgovor, brez da veš za precizno formulirano vprašanje, je izven polja mojega razumevanja … :oops:
Tudi mojega. Morda je Bargo v prednosti, ker mu zadošča samo Vera. Članek preberem, ko bo čas.

User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 3.10.2019 17:09

Roman wrote:
3.10.2019 15:01
vojko wrote:
3.10.2019 13:07
Skratka: ideja, da je možno dati smiseln odgovor, brez da veš za precizno formulirano vprašanje, je izven polja mojega razumevanja … :oops:
Tudi mojega. Morda je Bargo v prednosti, ker mu zadošča samo Vera. Članek preberem, ko bo čas.
:!: :D :lol:

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 3.10.2019 21:30

vojko wrote:
3.10.2019 12:19
by bargo » 3.10.2019 7:54

Roman » 2.10.2019 13:24
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Prav ta citat sem imel v mislih …
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti. Saj že vesta, ko sta se pojavila je vesolje že bilo tukaj!
:shock:
Ja, kaj pa te je spet osupnilo, da si v šoku?

Fran
v šoku:
izraža, da je kdo v stanju zelo močnega odziva organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres


vojko wrote:
Vojko wrote:
Vse to je res in v bistvu podpira mojo tezo, da v naravi (tu je mišljena običajna, newtonska narava, recimo taka kot so jo doživljali naši predniki do pred cca 200 leti) nikoli "nismo naleteli na kvantne pojave." Saj smo se še prepirali o tem, ali Zemlja kroži okoli Sonca in ali je sploh okrogla.
Bargo: No, mogoče je, da govoriš o čudežih, kdo bi vedel. Newtonske narave ni, spet si pomešal model narave in naravo samo, ki vsebuje tudi tebe z modeli vred. Potencial!
Dobro veš, kaj sem mislil s sintagmo "newtonska narava": klasično fiziko (majhne hitrosti, šibka gravitacijska polja, makroskopski pojavi, kjer je Planckova konstanta zanemarljiva)
Seveda vem, govoriš o modelu, ki je še omejen, kot ugotavljaš sam! :lol:
vojko wrote:
Bargo: Ja, gre za vero v eksplozijo, inflacijo in matematično konstrukcijo prostor-časa, mogoče podkrepljeno še z produktom nič časa in neskončno energije, v končno energije nekaj časa.
Spet tvoja Vera!
Ja pa že, samo si jo delimo in je tako naša vera.


vojko wrote:
vojko wrote:
Tudi jaz si to težje predstavljam.
Model, ki pa ni narava.
Seveda ni, kot ni slika pipe prava pipa, s katero lahko kadiš. Odkar se zavedamo, gradimo modele objektivne realnosti. To ni akademsko igračkanje, to je smrtonosna igra evolucije: tisti, ki zmaga (beri: je njegov model ustreznejši zunanjemu svetu), dobi nagrado – preživetje njegovih genov. Tisti, ki izgubi (beri: njegov model NE ustreza zunanjemu svetu), dobi kazen, ki je strašna – njegovi geni ne preživijo.
Opa, mogoče je videti napredek! Povej, ali to pomeni, da živost gradi modele? Bakterije gradijo model? Kaj pa biološki virusi gradijo modele?

vojko wrote:
Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
Načelno jo lahko ponovno sestavimo; saj veš, temeljni zakon kvantne mehanike je zakon o ohranitvi informacij. Zdaj, ko so dokazali, da lahko v principu ponovno preberemo ENCIKLOPEDIJO BRITANICO, ki smo jo vrgli v črno luknjo, je ponovna sestava torte (ang.: cake) - a piece of cake
Aha, samo eno je torta v vesolju, ki bi jo mogoče lahko še sestavili, čeprav nikoli enako, ko pa so atomi zamenljivi, nekaj drugega pa je vesolje, ki je neponovljivo in to tudi po modelu multiverse. :wink:
vojko wrote:
vojko wrote:
Danes jih izpodrinjajo SSD-ji. Tam pa so zadeve pomaknjene še bolj proti Planckovemu režimu. Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov … https://gizmodo.com/how-quantum-memory- ... 1829150822
Naprave, ki jih gradimo, delujejo točno tako kot lahko delujejo!
Trditev velja za vse, razen za našega vrlega Srečka: njegove naprave nikoli ne delujejo …
Delujejo, kako da ne! Vsaka naprava ima maso in maso lahko pospešiš! Pospešena masa pa je lahko nevarna, veš! Spomni se na leseni zabojček, ta ima še več aplikativnih vrednosti. :D
vojko wrote:
Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
Najbolj čudežna pa je vsekakor 'naprava' med našimi ušesi …
Ja, in ta naj bi se izdelala sama po spletu naključji in naključje je, da zmore dojemati tudi delčkasto mehaniko in risati karto vesolja! Vidiš, nobeno naključje več ni potrebno, ko pa zmore vse to zakar sploh ni bilo selekcije, niti konkurence! :lol:
vojko wrote:
vojko wrote:
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Načelno ne, je pa dobro, če veš …
Nemci bi rekli: Handbetrieb … https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ

Prenehaj! Pregrel se bo, slišiš!
Kdo se bo pregrel: MAKITA ali Bosanec?
Makita!
vojko wrote: Kaj pa tip, ki 'kurbla' sesalec s priključnim kablom? Mislim, da se je že pregrel …
Dober. To bi bila lahno analogija zato kako bi mi poskušali uporabiti naprave, ki bi jih razvila kakšna naprednejša civilizacija.

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 3.10.2019 21:40

vojko wrote:
3.10.2019 17:09
Roman wrote:
3.10.2019 15:01
vojko wrote:
3.10.2019 13:07
Skratka: ideja, da je možno dati smiseln odgovor, brez da veš za precizno formulirano vprašanje, je izven polja mojega razumevanja …
Tudi mojega.
:D :lol:
Joj, stavim, da vsak dan počnemo to, da mislimo, da dajemo smiselne odgovore in to še brez tega, da se sploh ukvarjamo ali so vprašanja precizno formulirana. Veliko komunikacije bazira na domnevah, ker predno bi formulirali precizno vprašanje oz. se uskladili o namenu vprašanja, bi preteklo veliko časa in večina bi že medtem pozabila na prvotno vprašanje oz. namen zakaj so ga sploh postavili!

Recimo, danes me je gospodična v restavraciji vprašala: "Boste gotovino ali kartico?", ko sem želel plačati. Seveda sem se odločil za gotovino in me je debelo gledala, ko ni bilo gotovine iz moje strani proti njej. :)
Roman wrote: Članek preberem, ko bo čas.
Spot pravi, da je čas zmeraj ali pa ga sploh ni! :lol: Če si mislil, da ko boš imel čas je pa še huje, ker časa ne moreš imeti!
Roman wrote: Morda je Bargo v prednosti, ker mu zadošča samo Vera.
No, na Spota si pozabil! :)

User avatar
bargo
Posts: 7864
Joined: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Post by bargo » 3.10.2019 21:56

vojko wrote:
2.10.2019 12:29
bargo wrote:
2.10.2019 0:05
vojko wrote:
1.10.2019 18:10
Že pred časom sem gledal clip, ki si ga linkal na začetku. Zelo intrigantnte ideje in zame navdihujoče. Sicer pa, vse kar reče profesor Penrose, je zanimivo in vznemirljivo, ne glede na to, ali se s tem strinjaš, ali ne ...

Poglej si tale clip iz junija letos! Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral. Zelo nenadna sprememba; upam, da je v redu in da nas bo še dolgo razveseljeval ...
https://www.youtube.com/watch?v=9Gl8pwY2kW8&t=405s
Ha, tega tvojega predlaganega sem tudi že jaz pogledal dolgo nazaj. :wink: Res je, Roger je Profesor, ki razsvetljuje! 8)
vojko wrote: Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral.
Res je, telo kaže tek časa, dočim misel zori iz kontinuitete. :wink:
Ima to kakšno zvezo s tisto Predinovo pesmijo 'Bolj star, bolj nor'? :lol:
Dobra asociacija! Vendar pri te vrste starejših profesorji ni tveganj, da bi jih izločili iz akademske družbe, če se le dovolj zavedajo realnosti. :wink:

User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 4.10.2019 14:41

by bargo » 3.10.2019 7:54
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti. Saj že vesta, ko sta se pojavila je vesolje že bilo tukaj!
Ja, kaj pa te je spet osupnilo, da si v šoku?
Ja ta tvoj zadnji stavek! Prevedi! :lol:
Vojko wrote:
Dobro veš, kaj sem mislil s sintagmo "newtonska narava": klasično fiziko (majhne hitrosti, šibka gravitacijska polja, makroskopski pojavi, kjer je Planckova konstanta zanemarljiva)
Seveda vem, govoriš o modelu, ki je še omejen, kot ugotavljaš sam!
Omejenost je tipična lastnost vseh modelov … Vprašaj Platona, če ne verjameš!
vojko wrote:
Bargo: Ja, gre za vero v eksplozijo, inflacijo in matematično konstrukcijo prostor-časa, mogoče podkrepljeno še z produktom nič časa in neskončno energije, v končno energije nekaj časa.
Spet tvoja Vera!
Ja pa že, samo si jo delimo in je tako naša vera.
Pri nas je bigamija in podobne sladkosti prepovedana … :wink:
vojko wrote:
Seveda ni, kot ni slika pipe prava pipa, s katero lahko kadiš. Odkar se zavedamo, gradimo modele objektivne realnosti. To ni akademsko igračkanje, to je smrtonosna igra evolucije: tisti, ki zmaga (beri: je njegov model ustreznejši zunanjemu svetu), dobi nagrado – preživetje njegovih genov. Tisti, ki izgubi (beri: njegov model NE ustreza zunanjemu svetu), dobi kazen, ki je strašna – njegovi geni ne preživijo.
Opa, mogoče je videti napredek!
Svakog dana u svakom pogledu sve više napredujem!
Povej, ali to pomeni, da živost gradi modele? Bakterije gradijo model? Kaj pa biološki virusi gradijo modele?
Ne bi rekel ravno 'modele', imajo pa neko predstavo o svoji okolici. Na podlagi informacij iz okolja si gradijo neke (pri bakterijah in virusih) strahovito primitivne modele okolja, da se mu lahko prilagajajo. Če nimajo modela okolja (npr., če jim blokiramo vsa čutila), takoj propadejo.
vojko wrote:
Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
Načelno jo lahko ponovno sestavimo; saj veš, temeljni zakon kvantne mehanike je zakon o ohranitvi informacij. Zdaj, ko so dokazali, da lahko v principu ponovno preberemo ENCIKLOPEDIJO BRITANICO, ki smo jo vrgli v črno luknjo, je ponovna sestava torte (ang.: cake) - a piece of cake …
Aha, samo eno je torta v vesolju, ki bi jo mogoče lahko še sestavili, čeprav nikoli enako, ko pa so atomi zamenljivi,
Ravno zato, ker so vsi atomi (istega elementa) kemično popolnoma enaki in zato zamenljivi, je možno sestaviti iz njih popolnoma enako torto, kot je bila prvotna.
nekaj drugega pa je vesolje, ki je neponovljivo in to tudi po modelu multiverse.
To bi pa podpisal, kajti tu pridejo v igro začetni pogoji z naravnimi zakoni, konstantami, ipd. Toda tudi pri multiversu je antimonija očitna: če je vesolij neskončno, se tudi vsako do pičice enako neskončnokrat ponovi …
vojko wrote:
Trditev velja za vse, razen za našega vrlega Srečka: njegove naprave nikoli ne delujejo …
Delujejo, kako da ne!
Dobro, njegov perpetuum mobile (kvantni elektromotor na vakum ali elektromotor na kvantni vakum, saj je vseeno) je deloval na približno 60% učinkovitosti … :lol:
Vsaka naprava ima maso in maso lahko pospešiš!
Fakt. Ampak kaj ima to z delovanjem naprav?!
Pospešena masa pa je lahko nevarna, veš!
Bo držalo; primer je padajoča opeka, ki cilja tvojo glavo …
Spomni se na leseni zabojček, ta ima še več aplikativnih vrednosti.
No, zabojček je pa druga pesem! Takoj sem mu priznal uporabnost in mu celo dal kompliment, da je verjetno zgrešil poklic. Bi ga pa lahko malo bolj 'pošmirglal', če je bila v njem tako epohalna naprava … :lol:
vojko wrote:
Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
Najbolj čudežna pa je vsekakor 'naprava' med našimi ušesi …
Ja, in ta naj bi se izdelala sama po spletu naključji in naključje je, da zmore dojemati tudi delčkasto mehaniko in risati karto vesolja! Vidiš, nobeno naključje več ni potrebno, ko pa zmore vse to zakar sploh ni bilo selekcije, niti konkurence!
Evolucija ni teleološki proces in naključnost je ključnega pomena. Toda to ni isto, kot če bi rekli, da so se naši možgani razvili po naključju. Lahko bi rekli, da čeprav je vzrok evolucije naključen (mutacije v naših genih), procesi evolucije (selekcije) niso. To je podobno kot igranje kart, recimo black jack ('ajnc') – nabor kart, ki jih prejmete pri delitvi, je naključen, a možnost, da z njimi zmagate, ni. In kot pri 'ajncu', gre tudi za veliko več kot samo za samo igro. Zunanji dejavniki - sposobnost krupjeja, da blefira (spreminjanje okolja v igri življenja), je prav tako del igre. Čeprav evolucija ni naključna, je v principu igra na srečo, in glede na to, koliko vrst izumre, igralnica skoraj vedno zmaga.
vojko wrote:
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Načelno ne, je pa dobro, če veš …
Nemci bi rekli: Handbetrieb … https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ
Prenehaj! Pregrel se bo, slišiš!
Kdo se bo pregrel: MAKITA ali Bosanec?
Makita!
Sem vedel, da boš to rekel …
vojko wrote:Kaj pa tip, ki 'kurbla' sesalec s priključnim kablom? Mislim, da se je že pregrel …
Dober. To bi bila lahno analogija zato kako bi mi poskušali uporabiti naprave, ki bi jih razvila kakšna naprednejša civilizacija.
To je zelo mila primerjava. Tip, ki je 'kurblal' sesalec, je vsaj vedel, čemu služi, ko bi pa mi naleteli na kakšen tehnološki čudež civilizacije tipa II, bi gledali podobno, kot bi pavijan, ki mu dali v roke mobilnik … :D
Last edited by vojko on 4.10.2019 17:42, edited 1 time in total.

User avatar
vojko
Posts: 11450
Joined: 29.5.2004 15:18
Location: LIMBUŠ
Contact:

Re: Čudeži in znanost

Post by vojko » 4.10.2019 14:46

bargo » 3.10.2019 21:56

vojko wrote: ↑1.10.2019 18:10
Poglej si tale clip iz junija letos! Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral. Zelo nenadna sprememba; upam, da je v redu in da nas bo še dolgo razveseljeval ...
https://www.youtube.com/watch?v=9Gl8pwY2kW8&t=405s
Ha, tega tvojega predlaganega sem tudi že jaz pogledal dolgo nazaj. Res je,
Roger je Profesor, ki razsvetljuje!
Res je! :D
vojko wrote:
Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral.
Res je, telo kaže tek časa, dočim misel zori iz kontinuitete. Ima to kakšno zvezo s tisto Predinovo pesmijo 'Bolj star, bolj nor'?
Dobra asociacija! Vendar pri te vrste starejših profesorji ni tveganj, da bi jih izločili iz akademske družbe, če se le dovolj zavedajo realnosti.
Nekoč me je neka študentka vprašala, kako dolgo sploh lahko profesorji predavajo, prej ko gredo v pokoj in sem ji kratko odgovoril: "Dokler lahko držijo kredo … in vodo!" :D :wink:

Post Reply