Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
bargo, zaman se trudiš: tvoja flancanja (in tvoji literarni poskusi - saj sem ti že rekel), me ne zanimajo. Poglej si Motore-jev komentar, ki reprezentativno povzema tudi interes ostalih.
Re: Čudeži in znanost
Seveda, nedeljski pravnik, od mene lahko vselej pričakuješ replike. Glede primata pa ti priporočam, da premisliš, kdo je na tem forumu natrosil največ cvetk. Saj ne bo težko, kajne da ne, bratec Rock? Če pa ti je težko, naj te potolaži zadnji GJ-jev komentar.Rock napisal/-a:Ne brani se ugotovitve, da nosiš glavno vlogo;shrink napisal/-a:Ah, ne, nedeljski pravnik: tvoja predstava je tako klavrna, da nas niti zabavaš ne več.
sicer je negativna, a se lahko tolažiš, da si prvi.
Re: Čudeži in znanost
Če ga Motore ne razume, to nikakor ne pomeni, da ga vsi (ostali) ne razumemo.shrink napisal/-a:bargo, zaman se trudiš: tvoja flancanja (in tvoji literarni poskusi - saj sem ti že rekel), me ne zanimajo. Poglej si Motore-jev komentar, ki reprezentativno povzema tudi interes ostalih.
Re: Čudeži in znanost
Dva krat, da bolj drži. Si mojster ocenjevanja in še reprezentativnosti. Uff, da ne pozabim učinkovitega cinizma omeniti. Padla je asociacija, nov literani vložek: "Vrednost vrča je v njegovi praznini !" V kombinaciji z "veliko" dejstvi pa strahospoštovan. Malce zmede, ne škodi.shrink napisal/-a:bargo, zaman se trudiš: tvoja flancanja (in tvoji literarni poskusi - saj sem ti že rekel), me ne zanimajo. Poglej si Motore-jev komentar, ki reprezentativno povzema tudi interes ostalih.
Povezanost, asociacije, metoda dobre volje, spoznavanje in zabavanje, ti pa niso tuje. Ja, pa zavedanje in prepoznavanje ter usmerjanje, ne smemo pozabiti. Detaili so pa itak zmeraj problem. Mislim, da je Albert rekel nekja podobnega: "Poenostavimo lahko samo do toliko kot je smiselno ..."
"All in one". "Nič jokat, potrpežljivost in se bo samo rešilo !"shrink napisal/-a: Kdo torej? Nebeški diktator ali morda tisti nezmotljivi šef tebi ljube ustanove?
Re: Čudeži in znanost
Zakaj torej zakompliciraš do onemoglosti?bargo napisal/-a:Mislim, da je Albert rekel nekja podobnega: "Poenostavimo lahko samo do toliko kot je smiselno ..."
Re: Čudeži in znanost
Mislim, da je Marx (vojko, če se motim me prosim popravi) rekel naslednje (nekako tako): Pot do znanja ni kraljevska pot, je trnova pot.Motore napisal/-a:Zakaj torej zakompliciraš do onemoglosti?bargo napisal/-a:Mislim, da je Albert rekel nekja podobnega: "Poenostavimo lahko samo do toliko kot je smiselno ..."
Razmisli, poglobi se.
In najpomembneje - to pa je čista hermenevtika - ne obremenjuj se kaj Bargo misli, pravi, piše. Razmisli, kaj ti lahko "izvlečeš" iz njegovega pisanja. Ti ustvarjaš tekst in ne avtor teksta.
Re: Čudeži in znanost
hm. Je verjento "problemi" že pojasnil. Ne razumem kaj dosti, se pa strinjam. Zelo lepo povedano, Problemi.Motore napisal/-a:Zakaj torej zakompliciraš do onemoglosti?bargo napisal/-a:Mislim, da je Albert rekel nekja podobnega: "Poenostavimo lahko samo do toliko kot je smiselno ..."
Bom pa citiral Stephena: "We are just an advanced breed of monkeys on a minor planet of a very average star. But we can understand the Universe. That makes us something very special."
Pa tudi tale je primerna : "Zastojn kosila ni !". Boš moral ali napeti možgane ali pa se strinjati z mojim videnjem: "Se bolj vidim v prvem stavku Stephena. Ostalo sem dodal, da sem obdržal celotno misel". Teorija izbire, je uporabna veda.
Mogoče še ena literarna zate: "Človekova ravnanja ne narekujejo razmere, na katere naleti, temveč odločitve, ki jih sprejme."
Re: Čudeži in znanost
Povedati se da jasno, direktno, z metaforami, analogijami, itd. Ampak bargo govori o več stvareh hkrati in še kar bi lahko povedal jasno in direktno se za ta pristop le stežka odloči. Jaz se poglobim in razmislim o vsakem tekstu in že časa za razmišljat o jasno povedanih mi zmankuje, kaj pa šele da bi bargove prevajal.problemi napisal/-a:Mislim, da je Marx (vojko, če se motim me prosim popravi) rekel naslednje (nekako tako): Pot do znanja ni kraljevska pot, je trnova pot.
Razmisli, poglobi se.
In najpomembneje - to pa je čista hermenevtika - ne obremenjuj se kaj Bargo misli, pravi, piše.
Če mi hoče povedat njegovo mišljenje, ga pač ne morem interpretirat poljubno, saj kje je potem poanta. Mimogrede bargo ni edini, ki se težko izraža jasno, pri njem je le to bolj poudarjeno (večina uporabnikov zato ignorira njegove prispevke).Razmisli, kaj ti lahko "izvlečeš" iz njegovega pisanja. Ti ustvarjaš tekst in ne avtor teksta.
Re: Čudeži in znanost
'''Motore napisal/-a: Mimogrede bargo ni edini, ki se težko izraža jasno, pri njem je le to bolj poudarjeno (večina uporabnikov zato ignorira njegove prispevke).
Ja, drži motore. Imam pa občutek, da se trudiš. Hvala ti. Če imaš pa kakšno vprašanje pa vprašaj, se bom tudi jaz potrudil, da bom razumljivejši.
Re: Čudeži in znanost
In seveda: če ga ti razumeš, ne pomeni, da ga tudi vsi ostali razumemo.problemi napisal/-a:Če ga Motore ne razume, to nikakor ne pomeni, da ga vsi (ostali) ne razumemo.shrink napisal/-a:bargo, zaman se trudiš: tvoja flancanja (in tvoji literarni poskusi - saj sem ti že rekel), me ne zanimajo. Poglej si Motore-jev komentar, ki reprezentativno povzema tudi interes ostalih.
P.S. Veselo prebiranje in interpretiranje literarnih poskusov še naprej.
Re: Čudeži in znanost
Problemi je napisal:
Drži, smiselno je to rekel v Osemnajstem brumairu Ludvika Bonaparta v 6. poglavju (konkretno v zvezi z geometrijo).
Mislim, da je Marx (vojko, če se motim me prosim popravi) rekel naslednje (nekako tako): Pot do znanja ni kraljevska pot, je trnova pot.
Drži, smiselno je to rekel v Osemnajstem brumairu Ludvika Bonaparta v 6. poglavju (konkretno v zvezi z geometrijo).
Re: Čudeži in znanost
TABLA:
Shrink: razlikovanja med fizikalnim in matematičnim ….
Shrink: » … naravnimi zakonitostmi …«
Bargo : So te naravne zakonitosti, po tvojem razumevanju, kakorkoli odvisne od časa ? So mogoče, po tvojem razumevanu, odvisne od spoznanja/zavesti/znanja ?
Bargo: Ja, nakladanja. Že vem. Sem se že velikokrat osmešil. Nekdo pač mora igrati klovna.
Publika : Obstaja pa matematična verjetnost, da se bodo vse molekule zraka v sobi, v kateri pravkar bereš ta post zaradi kaotičnega gibanja zbrale v zgornjem levem kotu in se boš zadušil v tako nastalem vakuumu. Toda ta verjetnost je tako majhna, da bilo 10*80 let premalo časa, da bi to dočakal (gotovo bo shrink znal izračunati verjetnost, da se to zgodi v običajni sobi).",
Shrink : Verjetnost, da se N molekul idealnega plina volumna V nahaja znotraj particije volumna v, je enaka: P = (v/V)^N !
Shrink: 10 ^10^-27 !
Problemi: Ker moje sobe, povsem običajne sobe, ne moreš obravnavti kot idealen sistem. Ni kocka v kateri so zgolj molekule zraka. Je notri še nekaj praha, pa nekih drugih delcev, pa kakšna mačja dlaka, katero prepih v sobi premetava sem ter tja, bi se našla. Tudi pritisk in temperatura niso v vseh delih sobe enaki, pa še nenehno se spreminjajo. O joj, kaj pa pišem, saj tebi je to irelevantno. Verjetnost je pač treba izračunat, pustmo zdaj malenkosti, te bomo (tako kot ponavadi v znanosti) zanemarili.
Shrink: No, zadnja poved je tipično kvazifilozofsko nakladanje, tisto pred tem pa zgolj kaže na analfabetizem kvazifilozofa, ki pač ne ve, kako se opisuje/modelira stvari v fiziki.
Bargo: Prostor ima prostornino V. Prostor je napolnjen z idealnim plinom, ki šteje N molekul. Izračunajte verjetnost, da se zberejo v zgornjem levem kotu, prostora V.
Bargo: Tukaj je pa veliko preveč poenostavitev. Osebno celo mislim, da je zastavljeno vprašanje pomankljivo ali nesmiselno !
Zakaj ? Iz več razlogov. Naštejem samo najbolj očitne.
1. Tisti mali v je lahko tako mali, da nobena molekula ne gre notri. Potem je P=0 !
2. Tvoja enačba predvideva, da nobene molekule ni notri v tem levem kotu. V levem kotu je torej vakum.
3. Če je “levi kot” tako velik, da gredo vse z lahkoto noter, jih je tam že veliko. Lahko zelo veliko. Da se celo izračunati KOLIKO ?
Tole zelo vpliva na tvoj N ! Se strinjaš ?
4. ...
Torej Shrink, kje se motim ?
Shrink: razlikovanja med fizikalnim in matematičnim ….
Shrink: » … naravnimi zakonitostmi …«
Bargo : So te naravne zakonitosti, po tvojem razumevanju, kakorkoli odvisne od časa ? So mogoče, po tvojem razumevanu, odvisne od spoznanja/zavesti/znanja ?
Bargo: Ja, nakladanja. Že vem. Sem se že velikokrat osmešil. Nekdo pač mora igrati klovna.
Publika : Obstaja pa matematična verjetnost, da se bodo vse molekule zraka v sobi, v kateri pravkar bereš ta post zaradi kaotičnega gibanja zbrale v zgornjem levem kotu in se boš zadušil v tako nastalem vakuumu. Toda ta verjetnost je tako majhna, da bilo 10*80 let premalo časa, da bi to dočakal (gotovo bo shrink znal izračunati verjetnost, da se to zgodi v običajni sobi).",
Shrink : Verjetnost, da se N molekul idealnega plina volumna V nahaja znotraj particije volumna v, je enaka: P = (v/V)^N !
Shrink: 10 ^10^-27 !
Problemi: Ker moje sobe, povsem običajne sobe, ne moreš obravnavti kot idealen sistem. Ni kocka v kateri so zgolj molekule zraka. Je notri še nekaj praha, pa nekih drugih delcev, pa kakšna mačja dlaka, katero prepih v sobi premetava sem ter tja, bi se našla. Tudi pritisk in temperatura niso v vseh delih sobe enaki, pa še nenehno se spreminjajo. O joj, kaj pa pišem, saj tebi je to irelevantno. Verjetnost je pač treba izračunat, pustmo zdaj malenkosti, te bomo (tako kot ponavadi v znanosti) zanemarili.
Shrink: No, zadnja poved je tipično kvazifilozofsko nakladanje, tisto pred tem pa zgolj kaže na analfabetizem kvazifilozofa, ki pač ne ve, kako se opisuje/modelira stvari v fiziki.
Bargo: Prostor ima prostornino V. Prostor je napolnjen z idealnim plinom, ki šteje N molekul. Izračunajte verjetnost, da se zberejo v zgornjem levem kotu, prostora V.
Bargo: Tukaj je pa veliko preveč poenostavitev. Osebno celo mislim, da je zastavljeno vprašanje pomankljivo ali nesmiselno !
Zakaj ? Iz več razlogov. Naštejem samo najbolj očitne.
1. Tisti mali v je lahko tako mali, da nobena molekula ne gre notri. Potem je P=0 !
2. Tvoja enačba predvideva, da nobene molekule ni notri v tem levem kotu. V levem kotu je torej vakum.
3. Če je “levi kot” tako velik, da gredo vse z lahkoto noter, jih je tam že veliko. Lahko zelo veliko. Da se celo izračunati KOLIKO ?
Tole zelo vpliva na tvoj N ! Se strinjaš ?
4. ...
Torej Shrink, kje se motim ?
Re: Čudeži in znanost
bargo, kar v roke kak učbenik iz statistične mehanike.
Re: Čudeži in znanost
Ne napotke, dejstva kolega.shrink napisal/-a:bargo, kar v roke kak učbenik iz statistične mehanike.
TRDITEV: Tvoja enačba je matematično sprejemljiva, fizikalno pa povsem mimo.
Zato prvo matematika:
Dejstva:
Problem je slabo definiran. NESMISELN. Ti si pa izračunal rezultat. Tu ne pomaga nobena knjiga iz statistične mehanike !
Tisti mali v je lahko tako mali, da nobena molekula ne gre notri. Potem je
BARGO: P=0 ! SHRINK: P <> 0 !
Re: Čudeži in znanost
Kar upoštevaj nasvet: morda spoznaš dejstvo, da če neka enačba najde mesto v fizikalnem učbeniku, je še kako fizikalno smiselna.