Čudeži in znanost

[problemi]

Problemi, poznaš ti dela tega filozofa Soren Kierkegaard? Če slučajno poznaš, lahko na kratko kaj napišeš o njegovih delih, tako, v kontekstu te debate.

Kierkegaarda nisem bral, sem pa, sicer dokaj skopo, seznanjam z njegovim delom, predvsem posredno. Žižek ga na mestih omenja. Pomemben je zaradi koncepta ponavljnja, pri Nietzscheju »večno vračanje istega« in sicer v okviru teorije o nihilizmu. Bil pa je tudi zelo kritičen, kot teolog, do eteblirane organizirane religije, etike in morale, ki jo je »vsiljevala« ta in tako organizirana religija.
V kontekstu debate je mogoče zanimivo omeniti, da je zanikal, da bi bila lahko vera v boga racionalna – utemeljitev vere v boga oziroma teologije, kateri je podlaga razum, je trdno stališče rimskokatoliške cerkve npr. :http://www.druzina.si/icd/spletnastran. ... E/CD80.PDF – . Skratka menil je, da ne moreš racionalno dokazati obstoj boga. Tudi verskih resnic ni moč potrditi z racionalnim dokazovanjem.

Ampak kot sem rekel nisem poznavalec njegove filozofije, tako da …

[problemi]

Iz povedanega je možno kar z veliko gotovostjo zaključiti, komu se "niti ne bliska kaj je tam Marx želel reči."... .

No pa zaključimo.

Ne vem, če res pri vsakem verniku in v vsaki veri, toda pri 'pravih' vernikih gotovo..

Kaj je zdaj to, argument ali ugibanje, nekaj tretjega? Poleg tega opredeli »pravi« vernik, torej kdo je »pravi« vernik?

Islamski teroristi se podajajo na svoje morilske pohode šele po temeljitem brain-washingu, kjer jih prepričajo, da je strah pred smrtjo utvara, ki je lastnost nevernikov in pripadnikov drugih ver. Ravno ta ravnodušnost do lastne smrti (in seveda tudi do smrti nedolžnih žrtev) bega Zahodnjake. Toda ta prizadevanja islama po odpravi strahu pred smrtjo (ki je seveda arhaičen, primaren in z evolucijo prirojen vsakemu zavedajočemu živemu bitju in je eden od najmočnejši nagonov – nagon po samoohranitvi) niso značilna samo za to religijo, za katero je sicer značilna nasilna eshatologija. Tudi krščanstvo že 2.000 let spretno manipulira s tem nagonom in obljublja večno življenje po kratkem postanku tu na zemlji – če se le držimo njihovih dogem.

Ponovno, je to argument? Najprej, tudi teroriste je strah, strah pred smrtjo. Nemalokrat odpovejo pred izvršitvijo naloge. Poleg tega, mi razločiš katera je bistvena razlika v kontekstu debate o strahu pred smrtjo med nekom, ki se gre boriti v revolucijo, recimo oktobrsko, katerega glede na to, da je prostovoljec verjetno ni strah pred smrtjo ali pa nekoga ki je, sicer v naših očeh terorist, sam pa se prav tako smatra za revolucionarja, borca za osvoboditev? Torej, kdo je »rdečemu« revolucionarju »spral možgane«? Gre tudi za vero?
Neverjetno je kako nekdo, ki je takšen poznavalec Marxa, kot si ti vojko, tako površno obravnava teorijo ideologij.

Tako je, neznanje je humus, topla greda, v kateri uspevajo vse vrste zaostale družbene zavesti – z religijami na čelu. Vse statistike brez izjeme potrjujejo da je več vernikov med neizobraženimi, preprostimi ljudmi; več jih je v ruralnih območjih kot v urbanih (za kmeta nepredvidljiva narava predstavlja dosti večjo grožnjo kot za meščana).

To je argument proti »slamnatemu možu«. Preberi še enkrat, kaj sem sploh napisal. Poleg tega, kaj pa kompenzira strah pred smrtjo pri ateistih, namreč opažam, da ne hodimo ravno paranoično okli in prežimo kdaj na nas doletela. Skratka, strah pred smrtjo ni temelj za ideologijo. Iskati ga je potrebno drugje.

V tvojem sklepanju ni nič narobe, roberto11, saj vera in neznanje gresta z roko v roki, kot smo ugotovili. Neznanje (v smislu nepoznavanja temeljih naravnih zakonov in pravil, po katerih se ravna svet) seveda 'kompenzira' strah pred neznanim, če to postane 'znano': smrt v religijski perspektivi ni več nekaj temnega, strašljivega, ki mu sledi nepojmljivi NIČ, ampak so vrata v drugi, boljši svet (v eni varianti z 72 devicami, ki komaj čakajo prav nate). .

Zakaj je označevalce kompenzira tam pod narekovaji. Ampak zopet napačno posplšuješ. Obstajajo koncepti, kjer smrt oziroma nepojmljivi nič ne predstavlja nič groznega, temveč najvišjo možno kvaliteto, osvoboditev iz karmičnega kroga, recimo nirvana v budizmu. Torej za religije oziroma filozofije, ki vsebujejo koncept karme to ne velja.

Velja prav nasprotno: Manipulacije in nadzor IMAJO temelj v človekovih strahovih. Strah je najbolj temeljna emocija in obrambni mehanizem, ki se sproži ob zaznani nevarnosti ali grožnji, zato je nesporno, da je strah eno najmočnejših in najbolj primarnih človekovih čustev, ki zoži kognitivne, še bolj pa racionalne miselne procese.

Zopet »slamnati mož«.
Ampak, mimo tega. Hegemon prek ideologije oziroma ideoloških aparatov ne interpelira individuume v subjekte zaradi strahu temveč koristi. Subjekti se kot taki ne prepoznavajo zaradi strahu, ampak »napačne zaveti« kot bi rekel Marx. Hegemonu vera populacij oziroma ideologija služi zgolj za to, da populacije lažje prenašajo izkoriščanje. Tudi kapitalistično izkoriščanje.

Ljudje se tega zavedajo od vekomaj in religije igrajo na to čustvo

Mah, če bi igrale zgolj na to čustvo jih že zdavnaj ne bi bilo več. Če bi bili ljudje verni zgolj zaradi strahu pred smrtjo ali pač kakega drugega strahu, ne bi toliko grešili zoper postavo, katero koli pač.

S 'človek' je po moje mišljen pripadnik vrste Homo s.s.

Bejž, jaz sem pa menil, da misli na pripadnika vrste Ambystoma mexicanum.

Tam je človek napisano na splošno, torej ali velja za vse, ali zgolj za tiste, ki manipulirajo s (so)človekom?

Beri spredaj!

Želiš tu »podtakniti«, da si napisal kaj je bistvo svake religije?

Religija ima tesno in neposredno zvezo "z občutki ob neznanemu dogodku ali pa definiranju prihodnosti" in igra prav na to karto! Ali ni prav smrt "neznani dogodek" par excellence? Ali ni strah "pred prihodnostjo", ki jo definirajo religije za grešnike in nevernike prav strašljivo resničen, če verjameš v razne 'poslednje sodbe' in posmrtno življenje?

Kar napišeš velja tudi za ateiste. Tudi za ateista je smrt neznan dogodek, tudi ateiste je strah »pred prihodnostjo«, četudi ni definirana za grešnike in nevernike. Skratka, ali boš že napisal kaj je bistvo vseh religij, ali raje odnehamo stem.

[roberto11]

Velja prav nasprotno: Manipulacije in nadzor IMAJO temelj v človekovih strahovih. Strah je najbolj temeljna emocija in obrambni mehanizem, ki se sproži ob zaznani nevarnosti ali grožnji, zato je nesporno, da je strah eno najmočnejših in najbolj primarnih človekovih čustev, ki zoži kognitivne, še bolj pa racionalne miselne procese.

Tako je.
Če nadziraš človekov strah, nadziraš človeka.
A ker za množični nadzor niso dovolj naši naravni strahovi, je družba z namenom manipuliranja in množičnega nadzora, ustvarila dodatne strahove in bojazni.
Na primer že čaščenje boga kot vsemogočnega bitja z namenom ustvarjanja strahospoštovanja....Ali pa manipulacija in ustvarjanje strahov pred raznimi boleznimi, da se potem lahko prodajajo razni šarlatanski izdelki ali pa zdravila, cepiva....Podoben primer je prav tako ustrahovanje in grožnje delodajalcev pred odpuščanji.....Bolj se delavec boji odpustitve in brezposelnosti, bolj ga bo delodajalec imel pod nadzorom, saj bo delavec pripravljen sprejeti več pogojev.

Ljudje se tega zavedajo od vekomaj in religije igrajo na to čustvo.

Res je. Zato sem podal nekaj primerov.

Torej že drugi po vrsti, ki ni pismen. Napisal sem po svobodni volji enaka. Pri svobodni volji je pač tako, ali jo imaš ali pač ne. In to velja tako za boga kot človeka.

Te razumem. Vendar se s tem ne morem strinjati.
Svobodna volja je odvisna od samega bitja, ki sorazmerno s svojimi sposobnostmi udejanja svojo svobodno voljo.
Človek, ki ima najbolj razvite umske sposobnosti, ima zaradi večjega spomina in obdelave informacij, tudi večjo izbiro, ker se zaveda širše realnosti, kot pa ostala živa bitja.

Kateri del koncepta svobodne volje ti ni jasen? Svobodna volja govori o tem, da se človek (ali pač bog) svobodno, po lastni volji odloča med različnimi možnostmi. O tistem kar tako ne more storiti se nima kaj odločati, razen seveda če je »odlepil« in se odloča v ustanovi, kjer skušajo tako hendikepiranim pomagati. Naj ti ponazorim: koncept svobodne volje pravi, da se svobodno odločam med recimo vaniljevim sladoledom in čokoladnim sladoledom. Svobodna volja ne govori o tem, da pa se lahko svobodno odločam med tem ali bom živel na tem planetu ali pa na Soncu.

Za moje pojme čudna ponazoritev svobodne volje. Ti se recimo lahko odločaš med sladoledom. Neko ogromno bitje, pa bi se lahko odločalo ali bo prestopilo na Mars ali raje na Jupiter. Oba imata svoobdno voljo, ki pa odseva vajine sposobnosti in zmožnosti.
Sposobnost svobodne volje je hkrati povezana z močjo. Več svobodne volje nas naredi sposobnejše in močnejše, saj lahko izbiramo med večimi možnostmi.

O kakšni absolutni svobodni volji govoriš? Imeti svobodno voljo ne pomeni, imeti moč storiti kar ti je želja.

Če ne morem storiti nečesa kar mi je želja, pa to pomeni, da nisem tako svoboden. In da je moja volja omejena.

Ampak, ko si že podal svojo refleksijo na to poved, si se vprašal, kako to, da vse kar si napisal velja tudi v sistemih, ki so gojili ateistično ideologijo?

Koncept vere ni enoznačen ali pogojen le z vero v boga.
Kot pravi Bargo, vsi smo verniki, ker je vera vgrajena v naše možgane. Pa ne glede na predmet verovanja.

Človek ne potrebuje zla, da bi se nekaj naučil. Kaj pa če zla sploh ni? Kot tudi dobrega seveda. Se ti ne zdi, da gre pri tem zgolj za arbitrarno opredeljevanje človeka, ko pač nekaj imamo za zlo spet drugo za dobro, s tem da imamo nemalokrat eni nekaj za dobro in drugi za zlo. Vzemiva za primer zgolj kapitalizem. Ravno tu je tsita poanta, da so argumenti, ki bogu očitajo ali dobro ali zlo v osnovi zgrešeni.

Ne vem, če bi se s tem strinjal. Bolečina nam postavlja meje, kar potem doživljamo kot učenje. Brez ločevanja na dobro in zlo, ni znanja. Seveda ni absolutnega zla ali dobrega, ker si lahko vsako situacijo razlagamo na svoj način, ker ji zaradi lastnih želja ali nekih teženj, pripišemo tiste lastnosti, ki nam v določenem trenutku ustrezajo. Dobro/zlo je zato samo odsev vesoljne raznolikosti. Je samo odsev različnih interakcij in interesov ter zato nujna za sam obstoj.
Bogu nima niti smisla česarkoli očitati. Očitamo lahko le sebi in svoji nevednosti, ker nismo bili sposobni v svojih dejanjih prepoznati ali predvideti določenih posledic.

Kompenzirati pomeni: zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega; nadomestiti, nadoknaditi ; pomeni sicer tudi: izravnati, uravnovesiti. (SSKJ), ampak ta drugi pomen ni smiseln v kontekstu kot si ti uporabil označevalec kompenzirati.

Zakaj pa ni smiseln ?
Saj pa sem podal primer, da tableta proti bolečini, še ne odpravi same bolečine.
Torej, strah pred smrtjo in s tem neko grozno praznino, nadomestimo z iluzijo o posmrtnem življenju.

Torej strah se odpravi, nadomesti, nadoknadi, kompenzira ga vera. Bo šlo to razumeti?

Ne, strah se ne odpravi. Še vedno je tam nekje znotraj nas. Se samo potlači, kot pač ljudje radi potlačimo svoje občutke, ki jih ne maramo.
In v ta namen uporabljamo različna sredstva. Naj bodo v miselni obliki ali pa v obliki raznih psihotikov (zdravil, opijatov...).

Tudi osvobojen človek je lahko veren, zakaj pa ne. Ampak preden kar koli na to temo, kaj sploh misliš z osvobojen človek?

Ja, je. Saj je vera del nas. Vendar pa osvobojen človek več ne čuti tolikšne potrrebe po veri in ne želje po pripadnosti neki religiji, ki ljudem zaradi svoje množične razširjenosti daje vtis, da je bolj resnična in močnejša.

Napačen argument, kaj ti ni jasno. Tudi če je strah, ni potrebe po veri v posmrtno življenje. Poleg tega, četudi ni strahu pred smrtjo, vera v posmrtno življenje še vedno lahko ostane. Preberi si malce o konceptu karme v vzhodnih religijah oziroma filozofijah

Posmrtno življenje si lahko razlagamo na več načinov. Vsak strah že nagonsko želimo odstraniti ali zmanjšati, zato se nekdo, ki čuti odpor do religij, ki ponujajo "rešitev" v obliki posmrtnega življenja, lahko poslužuje drugih načinov. Kot na primer to, da se prepričujemo da nam je vseeno, da nimamo kaj za izgubiti....A vseeno je ob tem zanimivo, kako se marsikdo, ki je živel tako ateistično, pred smrtjo začne nagibati k veri v posmrtno življenje ali k bogu.

[bargo]

Pink Floyd - Another Brick In The Wall(Live)

We don't need no education.
We don't need no thought control.
No dark sarcasm in the classroom.
Teacher leave them kids alone.
Hey, teacher! Leave them kids alone!



We'll be fighting in the streets
With our children at our feet
And the morals that they worship will be gone
And the men who spurred us on
Sit in judgment of all wrong
They decide and the shotgun sings the song
Air walk!

[bargo]

Problemi, poznaš ti dela tega filozofa Soren Kierkegaard? Če slučajno poznaš, lahko na kratko kaj napišeš o njegovih delih, tako, v kontekstu te debate.

Kierkegaarda nisem bral, sem pa, sicer dokaj skopo, seznanjam z njegovim delom, predvsem posredno. Žižek ga na mestih omenja. Pomemben je zaradi koncepta ponavljnja, pri Nietzscheju »večno vračanje istega« in sicer v okviru teorije o nihilizmu. Bil pa je tudi zelo kritičen, kot teolog, do eteblirane organizirane religije, etike in morale, ki jo je »vsiljevala« ta in tako organizirana religija.
V kontekstu debate je mogoče zanimivo omeniti, da je zanikal, da bi bila lahko vera v boga racionalna – utemeljitev vere v boga oziroma teologije, kateri je podlaga razum, je trdno stališče rimskokatoliške cerkve npr. :http://www.druzina.si/icd/spletnastran. ... E/CD80.PDF – . Skratka menil je, da ne moreš racionalno dokazati obstoj boga. Tudi verskih resnic ni moč potrditi z racionalnim dokazovanjem.

Ampak kot sem rekel nisem poznavalec njegove filozofije, tako da …

Hvala. Dozdeva se mi, da bi lahko bil zanimiv, glede na citate, ki sem jih prebral. Bom malce pogledal, ko najdem čas, mogoče še rečeva kakšno na temo biti človek, pomeni odgovornost.

[bargo]

Torej že drugi po vrsti, ki ni pismen. Napisal sem po svobodni volji enaka. Pri svobodni volji je pač tako, ali jo imaš ali pač ne. In to velja tako za boga kot človeka.

Te razumem. Vendar se s tem ne morem strinjati.
Svobodna volja je odvisna od samega bitja, ki sorazmerno s svojimi sposobnostmi udejanja svojo svobodno voljo.
Človek, ki ima najbolj razvite umske sposobnosti, ima zaradi večjega spomina in obdelave informacij, tudi večjo izbiro, ker se zaveda širše realnosti, kot pa ostala živa bitja.

Spomin je v strukturi. Kaj je že struktura?

Kateri del koncepta svobodne volje ti ni jasen? Svobodna volja govori o tem, da se človek (ali pač bog) svobodno, po lastni volji odloča med različnimi možnostmi. O tistem kar tako ne more storiti se nima kaj odločati, razen seveda če je »odlepil« in se odloča v ustanovi, kjer skušajo tako hendikepiranim pomagati. Naj ti ponazorim: koncept svobodne volje pravi, da se svobodno odločam med recimo vaniljevim sladoledom in čokoladnim sladoledom. Svobodna volja ne govori o tem, da pa se lahko svobodno odločam med tem ali bom živel na tem planetu ali pa na Soncu.

Za moje pojme čudna ponazoritev svobodne volje. Ti se recimo lahko odločaš med sladoledom. Neko ogromno bitje, pa bi se lahko odločalo ali bo prestopilo na Mars ali raje na Jupiter. Oba imata svoobdno voljo, ki pa odseva vajine sposobnosti in zmožnosti.

Ja, brzdanje domišljije je resnično problem. Baje je že Albert govoril o tem, Werner je to lepo povedal. Roberto, nikar ne pij preveč, bo hudič v bajti.

Sposobnost svobodne volje je hkrati povezana z močjo. Več svobodne volje nas naredi sposobnejše in močnejše, saj lahko izbiramo med večimi možnostmi.

Ja vidiš, zato pa naslednji dan Maček, če pretiravaš Tiger, ko na koncu pogledaš vidiš opico. Hvala Kotnik.

O kakšni absolutni svobodni volji govoriš? Imeti svobodno voljo ne pomeni, imeti moč storiti kar ti je želja.

Če ne morem storiti nečesa kar mi je želja, pa to pomeni, da nisem tako svoboden. In da je moja volja omejena.

Zmeraj imaš na voljo vsaj dve izbiri to je zakon narave.

Kot pravi Bargo, vsi smo verniki, ker je vera vgrajena v naše možgane. Pa ne glede na predmet verovanja.

No, lepo. Vsi smo verniki, ki imamo živčni sistem. Kdor ga nima, pač ne more biti vernik. Problem so tisti, ki ga nočejo imeti. Ga pojejo in potem samo filtrirajo vodo. Neke vrste Filter! Notranji spranci, bi rekel, .... Ah, kje so sedaj tisti na gumenjaku. Mater še malo pa jih bo ujela šibka gravitacija, kaj bo pa potem, Poštar.

Mater pogrešam Rocka. Rock javi se. Halo Rock.

[roberto11]

Kierkegaarda nisem bral, sem pa, sicer dokaj skopo, seznanjam z njegovim delom, predvsem posredno. Žižek ga na mestih omenja. Pomemben je zaradi koncepta ponavljnja, pri Nietzscheju »večno vračanje istega« in sicer v okviru teorije o nihilizmu. Bil pa je tudi zelo kritičen, kot teolog, do eteblirane organizirane religije, etike in morale, ki jo je »vsiljevala« ta in tako organizirana religija.
V kontekstu debate je mogoče zanimivo omeniti, da je zanikal, da bi bila lahko vera v boga racionalna – utemeljitev vere v boga oziroma teologije, kateri je podlaga razum, je trdno stališče rimskokatoliške cerkve npr. :http://www.druzina.si/icd/spletnastran. ... E/CD80.PDF – . Skratka menil je, da ne moreš racionalno dokazati obstoj boga. Tudi verskih resnic ni moč potrditi z racionalnim dokazovanjem.

Eno je vera v boga, drugo pa je dokazovanje boga. Ampak, če smo natančnejši, pri veri materialni dokaz sploh ni pogoj.
Zato je vera v boga racionalna, ker drugače človek sploh ne bi verjel, če ne bi imel neke koristi od same vere.

[problemi]

Če nadziraš človekov strah, nadziraš človeka.

Si pomislil, da bi bil nadzor možen tudi preko človekovega ugodja? Zakaj svojo tezo utemeljuješ izključno na strahu?

Poleg tega, ti predlagam, da prebereš kaj s področja zgodovine religij in verovanj. Namreč, seznanil bi se, da so že zelo nazaj("jamski") ljudje v grobove polagali izrezljane podobice, in to ne kar tako počez, ampak urejeno, kot bi šlo za nekakšen oltar. Misliš, da jim je bil motiv strah pred smrtjo? Ali ej bolj verjetno, da je bil motiv žalovanje za ljubljeno osebo, recimo otrokom?

A ker za množični nadzor niso dovolj naši naravni strahovi, je družba z namenom manipuliranja in množičnega nadzora, ustvarila dodatne strahove in bojazni.

Človeška družba je potemtakem družba paranoje?

Na primer že čaščenje boga kot vsemogočnega bitja z namenom ustvarjanja strahospoštovanja....Ali pa manipulacija in ustvarjanje strahov pred raznimi boleznimi, da se potem lahko prodajajo razni šarlatanski izdelki ali pa zdravila, cepiva....Podoben primer je prav tako ustrahovanje in grožnje delodajalcev pred odpuščanji.....Bolj se delavec boji odpustitve in brezposelnosti, bolj ga bo delodajalec imel pod nadzorom, saj bo delavec pripravljen sprejeti več pogojev.

Kaj pa v ateističnih sistemih, kot je bil recimo stalinizem?

Res je. Zato sem podal nekaj primerov.

Dokaj trhli argumenti, če ne že kar zgrešeni. O izvorih verovanj preberi, kot sem ti povedal, tu bi te pa zgolj opozoril na nekaj kar temu tvojemu argumentu uide. Vprašajva se, koliko krat se pa človek dejansko vpraša o smrti, koliko krat razmišlja o le tej, sploh tisti mlajši. Zelo malo krat. Kdaj se zavemo straha oziroma kdaj se sproži strah pred smrtjo? Po navadi, ko se bolj poglobljeno, pa ne v smislu poglobljene analize, temveč v smislu zamislimo, o smrti. Torej razmislek. No, ideologija pa ravno temelji na umanjkanju razmisleka. Človek se ne sprašuje oziroma razmišlja ali je tisto kar se ga prek ideoloških aparatov uči resnično ali ne, zgolj prepoznava se znotraj teh konceptov. Celo tako je, da ve da je koncept napačen, pa kljub temu nadaljuje z življenjem po ustaljenih navadah. Ampak o temu smo že govorili, tako da se mi ne ljubi več.

Te razumem. Vendar se s tem ne morem strinjati.

Nisem prepričan, da me razumeš.

Svobodna volja je odvisna od samega bitja, ki sorazmerno s svojimi sposobnostmi udejanja svojo svobodno voljo.

Upam, da bo to zadnje na to temo. Svobodna volja zgolj je ali je pač ni, in ni od ničesar odvisna. Svobodna volja pomeni svobodno se odločati in to ne cilja na tisto o čemur se odločamo, ampak o samem dejstvu odločanja, svobodnega pač. In to velja tako za človeka kot boga. Tisto kar je različno, kar dela boga vsemogočnega je moč spreminjanja česar koli.

Človek, ki ima najbolj razvite umske sposobnosti, ima zaradi večjega spomina in obdelave informacij, tudi večjo izbiro, ker se zaveda širše realnosti, kot pa ostala živa bitja.

Kkašno zvezo ima to s samo svobodno voljo, tudi če bi imel na izbiro samo dve možnosti se bi že lahko svobodno odločal. Odločanje generira alternativa, torej moraš imeti vsaj dev možnosti glede katerih s eboš odločal, in to odločanje je lahko svobodno ali nesvobodno. Sam pač menim, da človek, glede boga je tako brezpredmetno o tem govoriti, nima svobodne volje.

Za moje pojme čudna ponazoritev svobodne volje. Ti se recimo lahko odločaš med sladoledom. Neko ogromno bitje, pa bi se lahko odločalo ali bo prestopilo na Mars ali raje na Jupiter. Oba imata svoobdno voljo, ki pa odseva vajine sposobnosti in zmožnosti.

"Slamnati mož". Ko analiziraš neko stvar moraš ostati znotraj definiranega območja analize, torej pri sladoledu. Konec koncev si pa tu sam odgovoriš, da je svobodna volja enaka tako pri bogu kot človeku, torej ali jo imata ali pač ne.

Sposobnost svobodne volje je hkrati povezana z močjo. Več svobodne volje nas naredi sposobnejše in močnejše, saj lahko izbiramo med večimi možnostmi.

Ne nabijaj neumnosti.

Če ne morem storiti nečesa kar mi je želja, pa to pomeni, da nisem tako svoboden. In da je moja volja omejena.

ja če nečesa ne moreš storiti potem je brezpredmetno govoriti o svobodni volji, saj se o ničem ne odločaš.

Koncept vere ni enoznačen ali pogojen le z vero v boga.

Sem mar kje napisal, da je?

Kot pravi Bargo, vsi smo verniki, ker je vera vgrajena v naše možgane. Pa ne glede na predmet verovanja.

Bargo izhaja iz nekega metafizičnega razmisleka, ki je povsem korekten, ki pa istočasno kaže, da je tvoja teza o "religija-strah pred smrtjo" zgrešena.

Ne vem, če bi se s tem strinjal. Bolečina nam postavlja meje, kar potem doživljamo kot učenje. Brez ločevanja na dobro in zlo, ni znanja. Seveda ni absolutnega zla ali dobrega, ker si lahko vsako situacijo razlagamo na svoj način, ker ji zaradi lastnih želja ali nekih teženj, pripišemo tiste lastnosti, ki nam v določenem trenutku ustrezajo. Dobro/zlo je zato samo odsev vesoljne raznolikosti. Je samo odsev različnih interakcij in interesov ter zato nujna za sam obstoj.
Bogu nima niti smisla česarkoli očitati. Očitamo lahko le sebi in svoji nevednosti, ker nismo bili sposobni v svojih dejanjih prepoznati ali predvideti določenih posledic.

Znanje generira radovednost, želja po raziskovanje odkrivanju novih stvari in ne dobro/zlo.

Zakaj pa ni smiseln ?

Vstavi to v svoj kontekst pa ti bo jasno.

Saj pa sem podal primer, da tableta proti bolečini, še ne odpravi same bolečine.

Seveda jo, no lahko je tudi ne, ampak potem posežemo po čem drugem. Verjetno želiš reči, da en analgetik ne odpravi vseh možnih bolečin, ampak to je napačen argument, ker bi moral stvar obravnavati korektno in reči, vsi možni analgetiki odpravijo vse možne bolečine. Eden pač odpravi tisto bolečino pri enem človeku za odpravo katere je namenjen.

Torej, strah pred smrtjo in s tem neko grozno praznino, nadomestimo z iluzijo o posmrtnem življenju.

Ta argument pade v vodo pri ateistih, kar sem ti že povedal.

Ne, strah se ne odpravi. Še vedno je tam nekje znotraj nas. Se samo potlači, kot pač ljudje radi potlačimo svoje občutke, ki jih ne maramo.

Torej, analgetik bolečino zgolj potlači drugače pa je permanentno prisotna? Ampak napisal si, da vera kompenzira strah ... torej odpravi.

Ja, je.

Ja no ...

Saj je vera del nas. Vendar pa osvobojen človek več ne čuti tolikšne potrrebe po veri in ne želje po pripadnosti neki religiji, ki ljudem zaradi svoje množične razširjenosti daje vtis, da je bolj resnična in močnejša.

Pa saj si povsem kontradiktoren, v enem stavku govoriš o manipulaciji in nazoru, v drugem o želji pripadati neki religiji. Uskladi te misli.

Posmrtno življenje si lahko razlagamo na več načinov. Vsak strah že nagonsko želimo odstraniti ali zmanjšati, zato se nekdo, ki čuti odpor do religij, ki ponujajo "rešitev" v obliki posmrtnega življenja, lahko poslužuje drugih načinov. Kot na primer to, da se prepričujemo da nam je vseeno, da nimamo kaj za izgubiti....A vseeno je ob tem zanimivo, kako se marsikdo, ki je živel tako ateistično, pred smrtjo začne nagibati k veri v posmrtno življenje ali k bogu.

Kot se marsikdo tudi ne, torej kaj bi s tem ... Nekateri niti nimajo časa nagibati se čemur koli ...

Ampak, mah ...

[bargo]

Če nadziraš človekov strah, nadziraš človeka.

Si pomislil, da bi bil nadzor možen tudi preko človekovega ugodja? Zakaj svojo tezo utemeljuješ izključno na strahu?

Poleg tega, ti predlagam, da prebereš kaj s področja zgodovine religij in verovanj. Namreč, seznanil bi se, da so že zelo nazaj("jamski") ljudje v grobove polagali izrezljane podobice, in to ne kar tako počez, ampak urejeno, kot bi šlo za nekakšen oltar. Misliš, da jim je bil motiv strah pred smrtjo? Ali ej bolj verjetno, da je bil motiv žalovanje za ljubljeno osebo, recimo otrokom?

A ker za množični nadzor niso dovolj naši naravni strahovi, je družba z namenom manipuliranja in množičnega nadzora, ustvarila dodatne strahove in bojazni.

Človeška družba je potemtakem družba paranoje?

Na primer že čaščenje boga kot vsemogočnega bitja z namenom ustvarjanja strahospoštovanja....Ali pa manipulacija in ustvarjanje strahov pred raznimi boleznimi, da se potem lahko prodajajo razni šarlatanski izdelki ali pa zdravila, cepiva....Podoben primer je prav tako ustrahovanje in grožnje delodajalcev pred odpuščanji.....Bolj se delavec boji odpustitve in brezposelnosti, bolj ga bo delodajalec imel pod nadzorom, saj bo delavec pripravljen sprejeti več pogojev.

Kaj pa v ateističnih sistemih, kot je bil recimo stalinizem?

Res je. Zato sem podal nekaj primerov.

Dokaj trhli argumenti, če ne že kar zgrešeni. O izvorih verovanj preberi, kot sem ti povedal, tu bi te pa zgolj opozoril na nekaj kar temu tvojemu argumentu uide. Vprašajva se, koliko krat se pa človek dejansko vpraša o smrti, koliko krat razmišlja o le tej, sploh tisti mlajši. Zelo malo krat. Kdaj se zavemo straha oziroma kdaj se sproži strah pred smrtjo? Po navadi, ko se bolj poglobljeno, pa ne v smislu poglobljene analize, temveč v smislu zamislimo, o smrti. Torej razmislek. No, ideologija pa ravno temelji na umanjkanju razmisleka. Človek se ne sprašuje oziroma razmišlja ali je tisto kar se ga prek ideoloških aparatov uči resnično ali ne, zgolj prepoznava se znotraj teh konceptov. Celo tako je, da ve da je koncept napačen, pa kljub temu nadaljuje z življenjem po ustaljenih navadah. Ampak o temu smo že govorili, tako da se mi ne ljubi več.

Te razumem. Vendar se s tem ne morem strinjati.

Nisem prepričan, da me razumeš.

Svobodna volja je odvisna od samega bitja, ki sorazmerno s svojimi sposobnostmi udejanja svojo svobodno voljo.

Upam, da bo to zadnje na to temo. Svobodna volja zgolj je ali je pač ni, in ni od ničesar odvisna. Svobodna volja pomeni svobodno se odločati in to ne cilja na tisto o čemur se odločamo, ampak o samem dejstvu odločanja, svobodnega pač. In to velja tako za človeka kot boga. Tisto kar je različno, kar dela boga vsemogočnega je moč spreminjanja česar koli.

Človek, ki ima najbolj razvite umske sposobnosti, ima zaradi večjega spomina in obdelave informacij, tudi večjo izbiro, ker se zaveda širše realnosti, kot pa ostala živa bitja.

Kkašno zvezo ima to s samo svobodno voljo, tudi če bi imel na izbiro samo dve možnosti se bi že lahko svobodno odločal. Odločanje generira alternativa, torej moraš imeti vsaj dev možnosti glede katerih s eboš odločal, in to odločanje je lahko svobodno ali nesvobodno. Sam pač menim, da človek, glede boga je tako brezpredmetno o tem govoriti, nima svobodne volje.

Za moje pojme čudna ponazoritev svobodne volje. Ti se recimo lahko odločaš med sladoledom. Neko ogromno bitje, pa bi se lahko odločalo ali bo prestopilo na Mars ali raje na Jupiter. Oba imata svoobdno voljo, ki pa odseva vajine sposobnosti in zmožnosti.

"Slamnati mož". Ko analiziraš neko stvar moraš ostati znotraj definiranega območja analize, torej pri sladoledu. Konec koncev si pa tu sam odgovoriš, da je svobodna volja enaka tako pri bogu kot človeku, torej ali jo imata ali pač ne.

Sposobnost svobodne volje je hkrati povezana z močjo. Več svobodne volje nas naredi sposobnejše in močnejše, saj lahko izbiramo med večimi možnostmi.

Ne nabijaj neumnosti.

Če ne morem storiti nečesa kar mi je želja, pa to pomeni, da nisem tako svoboden. In da je moja volja omejena.

ja če nečesa ne moreš storiti potem je brezpredmetno govoriti o svobodni volji, saj se o ničem ne odločaš.

Koncept vere ni enoznačen ali pogojen le z vero v boga.

Sem mar kje napisal, da je?

Kot pravi Bargo, vsi smo verniki, ker je vera vgrajena v naše možgane. Pa ne glede na predmet verovanja.

Bargo izhaja iz nekega metafizičnega razmisleka, ki je povsem korekten, ki pa istočasno kaže, da je tvoja teza o "religija-strah pred smrtjo" zgrešena.

Ne vem, če bi se s tem strinjal. Bolečina nam postavlja meje, kar potem doživljamo kot učenje. Brez ločevanja na dobro in zlo, ni znanja. Seveda ni absolutnega zla ali dobrega, ker si lahko vsako situacijo razlagamo na svoj način, ker ji zaradi lastnih želja ali nekih teženj, pripišemo tiste lastnosti, ki nam v določenem trenutku ustrezajo. Dobro/zlo je zato samo odsev vesoljne raznolikosti. Je samo odsev različnih interakcij in interesov ter zato nujna za sam obstoj.
Bogu nima niti smisla česarkoli očitati. Očitamo lahko le sebi in svoji nevednosti, ker nismo bili sposobni v svojih dejanjih prepoznati ali predvideti določenih posledic.

Znanje generira radovednost, želja po raziskovanje odkrivanju novih stvari in ne dobro/zlo.

Zakaj pa ni smiseln ?

Vstavi to v svoj kontekst pa ti bo jasno.

Saj pa sem podal primer, da tableta proti bolečini, še ne odpravi same bolečine.

Seveda jo, no lahko je tudi ne, ampak potem posežemo po čem drugem. Verjetno želiš reči, da en analgetik ne odpravi vseh možnih bolečin, ampak to je napačen argument, ker bi moral stvar obravnavati korektno in reči, vsi možni analgetiki odpravijo vse možne bolečine. Eden pač odpravi tisto bolečino pri enem človeku za odpravo katere je namenjen.

Torej, strah pred smrtjo in s tem neko grozno praznino, nadomestimo z iluzijo o posmrtnem življenju.

Ta argument pade v vodo pri ateistih, kar sem ti že povedal.

Ne, strah se ne odpravi. Še vedno je tam nekje znotraj nas. Se samo potlači, kot pač ljudje radi potlačimo svoje občutke, ki jih ne maramo.

Torej, analgetik bolečino zgolj potlači drugače pa je permanentno prisotna? Ampak napisal si, da vera kompenzira strah ... torej odpravi.

Ja, je.

Ja no ...

Saj je vera del nas. Vendar pa osvobojen človek več ne čuti tolikšne potrrebe po veri in ne želje po pripadnosti neki religiji, ki ljudem zaradi svoje množične razširjenosti daje vtis, da je bolj resnična in močnejša.

Pa saj si povsem kontradiktoren, v enem stavku govoriš o manipulaciji in nazoru, v drugem o želji pripadati neki religiji. Uskladi te misli.

Posmrtno življenje si lahko razlagamo na več načinov. Vsak strah že nagonsko želimo odstraniti ali zmanjšati, zato se nekdo, ki čuti odpor do religij, ki ponujajo "rešitev" v obliki posmrtnega življenja, lahko poslužuje drugih načinov. Kot na primer to, da se prepričujemo da nam je vseeno, da nimamo kaj za izgubiti....A vseeno je ob tem zanimivo, kako se marsikdo, ki je živel tako ateistično, pred smrtjo začne nagibati k veri v posmrtno življenje ali k bogu.

Kot se marsikdo tudi ne, torej kaj bi s tem ... Nekateri niti nimajo časa nagibati se čemur koli ...

Ampak, mah ...

[problemi]

Eno je vera v boga, drugo pa je dokazovanje boga. Ampak, če smo natančnejši, pri veri materialni dokaz sploh ni pogoj.
Zato je vera v boga racionalna, ker drugače človek sploh ne bi verjel, če ne bi imel neke koristi od same vere.

Roberto11, izpadlo bo sicer nesramno, ampak ali ti sploh veš kaj pišeš in o čemu pišeš?

Ti bom pomagal:

"Racionalizem je ena izmed temeljnih spoznavoslovnih pozicij, kar zadeva izvor spoznave. Za racionaliste je izvir spoznave v prvi vrsti um, razum, medtem ko tako ali drugače pojmovano izkustvo igra v procesu spoznave drugotno, podrejeno vlogo. Že v stari Grčiji se je pojavil ekstremni racionalizem, ki je zanikal kakršnokoli vrednost izkušnje in čutnosti za spoznavo. Eleati (Ksenofan iz Kolofona, Parmenid iz Eleje, Zenon iz Eleje; »Nikdar dokaz ni mogoč, da nebivajoče res biva, torej odvrni duha od te mi poti iskanja.«) so trdili, da čuti človeka le varajo, ne dajo mu »prave resnice« (gr. ἀλήθεια aletheia; resnica), pač pa le mnenje (gr. Δόξα Doksa; vera, mnenje). Torej, bit je ena, omejena in v obliki krogle, razen tega je absolutno negibna in vse to razkriva le razum. Če je na prehodu iz srednjega v novi vek na otoku vladal empirizem (angleška empiristična filozofija), pa je na kontinentu dominiral racionalizem (R. Descartes, B. Spinoza in W. Leibniz). Racionalizem ni le spoznavoslovni pojem, na ontološkem področju postavlja v temelj biti razumski, logični princip (logos, gr. Λόγος Logos; razum, um), v etiki poudarja pomembnost razuma za nravno delovanje človeka, v filozofiji prava zavrača historizem in izvaja racionalno konstrukcijo naravnega prava kot abstraktno normo za presojo konkretnih pravnih oblik. Je tudi teološka usmeritev, ki zastopa stališče, da je um, ne pa razodetje izvir spoznave verskih dogem, v tej zvezi je racionalizem nekakšna »gnoza« (gr. γνῶσις gnōsis; znanje, skrivno znanje), saj verske resnice poskuša utemeljiti z razumskim dokazovanjem." (vir je zapisan v temi Filozofija)

Ne mešaj racionalizma z utilitarizmom. In pa kdo sploh govori o materialnem dokazu?

[problemi]

Hvala. Dozdeva se mi, da bi lahko bil zanimiv, glede na citate, ki sem jih prebral. Bom malce pogledal, ko najdem čas, mogoče še rečeva kakšno na temo biti človek, pomeni odgovornost.

OK, se bom tudi sam malce pripravil na pogovor.

[bianko]

Malo globje v um bo treba seči in mogoče boste dojeli zakaj je bog samo utvara. Vključno z bogom stvarnikom. Seveda pa ne bo šlo brez tega, da dojamete, kaj je obstoj.

Bi malo pojasnil tole?

Sem že parkrat, pa nihče ne dojame.
Se pa absolutno strinjam s tvojim opisom relacije človek-bog.
Ker je ravno govora o bogu vam priporočam, da si še enkrat preberete Sveto pismo. Vsaj uvod. Absurd za absurdom

[problemi]

Sem že parkrat, pa nihče ne dojame.

Česa ne dojamemo?

Se pa absolutno strinjam s tvojim opisom relacije človek-bog.
Ker je ravno govora o bogu vam priporočam, da si še enkrat preberete Sveto pismo. Vsaj uvod. Absurd za absurdom

Si postavil uvod v nek zgodovinski trenutek. Torej si se vprašal, kdaj je bil ta uvod pisan? In pa kaj je tako absurdnega v tem uvodu? Ne trdim, da ni, zgolj tvoja utemeljitev me zanima.

Ti citiram znanega fizika Susskinda, pa on ni edini med fiziki, ki brez težav, v povezavi z "natančno nastavitvijo" kozmološke konstante, razmišlja v okvirih antropičnega načela, ki pa je po svoji strukturi in izvoru zelo star koncept. Pravzaprav koncept, ki ga opisuje uvod, za katerega praviš da je absurden.

[vojko]

Problemi je napisal:

No pa zaključimo.

Saj smo že...

Kaj je zdaj to, argument ali ugibanje, nekaj tretjega? Poleg tega opredeli »pravi« vernik, torej kdo je »pravi« vernik?

To je argument iz statistične verjetnosti. Pravi vernik je tisti, ki resnično verjame v dogme svoje religije, za razliko od 'folklornih' vernikov, ki so sprejeli religijo kot vero svojih staršev ('ne branim se je vere Bogomile, /.../v njih le spoštvál očetov sem postave;') in ki se udeležujejo raznih obredov pro forma, ne pa ker bi dejansko verjeli v religiozne fantazme.

Ponovno, je to argument? Najprej, tudi teroriste je strah, strah pred smrtjo. Nemalokrat odpovejo pred izvršitvijo naloge. Poleg tega, mi razločiš katera je bistvena razlika v kontekstu debate o strahu pred smrtjo med nekom, ki se gre boriti v revolucijo, recimo oktobrsko, katerega glede na to, da je prostovoljec verjetno ni strah pred smrtjo ali pa nekoga ki je, sicer v naših očeh terorist, sam pa se prav tako smatra za revolucionarja, borca za osvoboditev? Torej, kdo je »rdečemu« revolucionarju »spral možgane«? Gre tudi za vero?
Neverjetno je kako nekdo, ki je takšen poznavalec Marxa, kot si ti vojko, tako površno obravnava teorijo ideologij.

Seveda je (močan) argument. No, tudi teroristi iz verskih pobud imajo genetsko vgrajen strah pred smrtjo. Toda – in v tem je poanta celotne debate, ki jo ti očitno ne razumeš ali nočeš razumeti – religije s svojimi obljubami večne blaženosti še posebej za mučenike (šahid, μάρτυς 'martyr') skušajo premagati ta prvinski strah. Očitno jim uspeva. Kar zatopi se v srepe, blazne in brezizrazne poglede mladih šahidov (ki jih gledaš post mortem, potem ko so se že razstrelili), ko so torej že premagali ta strah, saj se opasani z razstrelivom podajajo na pot kamikaz brez vrnitve! Ali vidiš v njihovih pogledih strah pred smrtjo (kar bi bilo hudičevo normalno!) ali pa bebast steklen pogled kadilca opija?

Da ne boš prigovarjal, da govorim samo o islamu, pojem mučenika pozna tudi krščanstvo (pa hinduizem, sikhizem in še kakšna vera). Ta pojem opisuje človeka, ki v teološkim kontekstu iz predanosti svojemu verskemu prepričanju žrtvuje samega sebe in prostovoljno sprejema mučenje in nasilno smrt. Mučeništvo se v krščanski doktrini razume kot akt, ki briše grehe, pri nekrščenih kristjanih pa nadomešča krst z vodo s krstom s krvjo („baptisimus sanguinis“).

To je argument proti »slamnatemu možu«. Preberi še enkrat, kaj sem sploh napisal. Poleg tega, kaj pa kompenzira strah pred smrtjo pri ateistih, namreč opažam, da ne hodimo ravno paranoično okli in prežimo kdaj na nas doletela. Skratka, strah pred smrtjo ni temelj za ideologijo. Iskati ga je potrebno drugje.

Vedno več 'slamnatih mož' vidiš okoli sebe, problemi.

"Strah pred smrtjo pri ateistih" ne 'kompenzira' nič, ker ga pravzaprav nič ne more 'kompenzirati'. Ateisti smrt racionaliziramo s prepričanjem, da je to naravni tek stvari, ireverzibilen razpad organske materije, ki pomeni dokončno izničenje osebka. Prav zato, ker štejemo smrt za konec vsakega bivanja, vztrajamo pri tem, da imamo samo eno življenje ("- in eno smrt", je dodal pesnik Župančič), ki ga je treba živeti polno, ne pa se trapiti z verovanjem v nekakšno posmrtno življenje, ki je šele ono pravo...

Ja, prav "strah pred smrtjo (in tistim, kar pride po tem po 'poslednji sodbi') JE temelj za..." moč religij. Vsaj za najvplivnejše monoteistične (za ostalih 3.998 ne vem) religije je nenehno vcepljanje strahu pred maščevanjem božanstva za zemeljske 'grehe' tisti perniciozni temelj, na katerem počiva njihov strupeni prijem.

Zakaj je označevalce kompenzira tam pod narekovaji.

Sem ti že spredaj pojasnil, pa še enkrat: zato, ker 'kompenzacije' smrti enostavno ni. Če povzamem definicijo, ki si jo navedel iz SSKJ, smrti ne more "nadomestiti, nadoknaditi" nič, še najmanj pa infantilna vera v posmrtno življenje.

Ampak zopet napačno posplšuješ. Obstajajo koncepti, kjer smrt oziroma nepojmljivi nič ne predstavlja nič groznega, temveč najvišjo možno kvaliteto, osvoboditev iz karmičnega kroga, recimo nirvana v budizmu. Torej za religije oziroma filozofije, ki vsebujejo koncept karme to ne velja.

Ja, o čem pa že nekaj časa 'divanimo', če ne o tem, da skušajo religije prikazati smrt le kot vrata v neki drug svet, ne pa kot dokončni in ireverzibilni konec osebka?! In da so zato nevaren opij, saj ljudi odvračajo od akcije, od aktivnega življenja, ki da je baje le kratek sprehod po 'solzni dolini'?!

Zopet »slamnati mož«.

Otresi se že enkrat te fiksne ideje, da vsi napadamo slamnate može, če ti takoj ne damo v vsem prav.

Ampak, mimo tega. Hegemon prek ideologije oziroma ideoloških aparatov ne interpelira individuume v subjekte zaradi strahu temveč koristi. Subjekti se kot taki ne prepoznavajo zaradi strahu, ampak »napačne zaveti« kot bi rekel Marx. Hegemonu vera populacij oziroma ideologija služi zgolj za to, da populacije lažje prenašajo izkoriščanje. Tudi kapitalistično izkoriščanje.

Popolnoma zgrešeno! Že Stari Rimljani so vedeli: Derint dum metuat! (Naj kar sovražijo, dokler se le bojijo!", Accius).

To o taktiki hegemonov drži, toda tudi religije spreminjajo ljudi v tresoče kreature, ki klečijo pred maliki in v strahuspoštovanju molijo k svojim namišljenim, maščevalnim in krutim božanstvom. Tudi tvoja misel o 'španoviji' med klerom in državo drži, kajti obe imata od svojih prestrašenih, strahospoštovanja polnih ovčic koristi.

Mah, če bi igrale zgolj na to čustvo jih že zdavnaj ne bi bilo več. Če bi bili ljudje verni zgolj zaradi strahu pred smrtjo ali pač kakega drugega strahu, ne bi toliko grešili zoper postavo, katero koli pač.

Brcaš mrtvega psa: nihče ni trdil, da so "ljudje verni zgolj zaradi strahu pred smrtjo ali pač kakega drugega strahu," rekli smo samo, da je strah pred smrtjo, ki ji sledi nekakšna 'poslednja sodba', močno orodje, s katerim privabljajo in držijo v železnem objemu svoje vernike.

S 'človek' je po moje mišljen pripadnik vrste Homo s.s.

Bejž, jaz sem pa menil, da misli na pripadnika vrste Ambystoma mexicanum.

Povsem narobe si mislil...

Tam je človek napisano na splošno, torej ali velja za vse, ali zgolj za tiste, ki manipulirajo s (so)človekom?

Kako to misliš: 'človek na splošno'?!

Želiš tu »podtakniti«, da si napisal kaj je bistvo svake religije?

Insinuacijo vidiš le ti. Že večkrat sem decidirano napisal, kaj menim da je 'bistvo svake religije'. Kar poišči!

vojko je napisal/-a:

Religija ima tesno in neposredno zvezo "z občutki ob neznanemu dogodku ali pa definiranju prihodnosti" in igra prav na to karto! Ali ni prav smrt "neznani dogodek" par excellence? Ali ni strah "pred prihodnostjo", ki jo definirajo religije za grešnike in nevernike prav strašljivo resničen, če verjameš v razne 'poslednje sodbe' in posmrtno življenje?

Kar napišeš velja tudi za ateiste. Tudi za ateista je smrt neznan dogodek, tudi ateiste je strah »pred prihodnostjo«, četudi ni definirana za grešnike in nevernike. Skratka, ali boš že napisal kaj je bistvo vseh religij, ali raje odnehamo stem.

Spredaj sem razložil odnos ateistov do smrti. O bistvu religij glej spredaj!

[vojko]

bianko je napisal:

Sem že parkrat, pa nihče ne dojame.
Se pa absolutno strinjam s tvojim opisom relacije človek-bog.
Ker je ravno govora o bogu vam priporočam, da si še enkrat preberete Sveto pismo. Vsaj uvod. Absurd za absurdom

Kar dober opis vsebine Geneze... Kot bi bral zelo arhaični aboriginski ali indijanski mit o stvarjenju. Vse je popolnoma nelogično, smešno in otročje. Večkrat ko ga prebiram, manj mi je jasno, kako lahko povprečno izobražen človek vidi v tem kaj več kot recimo v Grimmovih pravljicah. In zaradi nestrinjanja s temi in podobnimi (Koran) arhaičnimi miti so pobijali (in še pobijajo) drugače misleče! Primerjaj "Islamsko državo" v Siriji in Iraku!

Če se malo pošalim: zame je dosti bolj kredibilen opis 'stvarjenja' tisti v ZF zgodbi I. Asimova: "Poslednje vprašanje", ki sem jo v celoti objavil na enem izmed forumov...