Dobro si tole označil, ni kaj.
vojko napisal/-a:bargo napisal/-a:
A Recimo mi, naši možgani, ne odslikavajo realnost, temveč jo kreirajo (Vsak živi v svojem svetu!)! Če tako, potem je abstrakcija in z njo, matematični modeli, lahko realnejša od dejanske zaznave, ki je zmeraj subjektivna, vendar so matematični modeli zaradi odvzemanja ne življenjski, a ne? Nujno namreč pride do nasprotji med dojemanjem iz okolja in dojemanjem iz modela. Če predpostavimo, da je dojemanje pravilno, potem ostane nasprotnje med okoljem in modelom, ki pa je že itak vgrajeno v princip, a ne?
Ad
A) Kdo ali kaj pa "odslikava realnost"? Fotografska emulzija? CCD? Slikarjevo platno? To so napačna vprašanja, na katera ni smiselnega odgovora. Rekel bi, da je abstrakcija, odraz objektivne realnosti, tem bolj realističen, čim večjo napovedno moč ima. Če z nekim modelom (matematičnim ali miselnim
Gedankenexperimentom) dejansko napovemo (približno) točen potek dogodkov (padec jabolka, let krogle, gibanje planeta, obnašanje ur v močnem gravitacijskem polju/pospešenem gibanju, potem ta gotovo pravilno odraža realnost. Standardni model je do sedaj najkompleksnejši model objektivne realnosti, ki razen nekaj
strahovito eksotičnih situacij verno odraža realnost.
1. Ni napačnih vprašanj, so samo napačni odgovori! Realnost odslikavajo instrumenti, čigar senzorji zaznajo elementarne fizikalne lastnosti, kot npr. EM, gravitacijo,itd. Seveda, (še) ne v celoti, vendar objektivno z poznano natančnostjo in negotovostjo, kolikor so pač naši fizikalni modeli realni. Mi smo v kompletu, če zelo poenostavim Možgani[((čutila in proces1)PODZAVEST, proces2)ZAVEST].
Naš svet je objektivno-subjektiven in objektivnost je kreirana in ne odslikana. Z pojavom znanstvene metode, začnemo z odslikavanjem realnosti, ker potrebujemo dokaze za naš abstraktni model sveta?
Z znanstveno metodo gradimo in popravljamo model, ki se v najboljši meri in znotraj trenutnega vedenja prilega
prepoznani realnosti.
Predlagam, da tako dobljene modele imenujemo
objektivno realnost? Zakaj modele, ker pač imamo
dva znotraj fizike. Fizika je zaenkrat
edini temelj, a ne?
Verjetno se pa strinjamo, da z fiziko ne moremo opisati realnosti v celoti, a ne?
Ja, takšne strahovito eksotične situacije, so zadnje čase ali odkritja ali dokaz za velike zmote.
Zdi se mi, da bi tako lahko učinkovito ločili objektivna spoznanja in konsenze različnih kultur od objektivne realnosti, ki bazira na naravnih zakonih, pri čemer je jasno, da je tudi objektivna realnost ni dokončna in absolutna.
Če dogovorno prevzamemo to izrazoslovje, potem sem želel povedati, da v principu prihaja do razlik in neskladji med objektivno realnostjo in objektivnostjo in sicer iz večih razlogov:
1. omejenost čutil človeka (ni izkušenj)
2. omejenost senzorike za čutila (ni pomenov, sama "dejstva")
3. subjektivnih vrednotenj, ki so pogojena z lokalnimi kulturami
4. dogovorne objektivnosti, ki je pogojena z kulturami
4. sposobnostjo dojemanja abstraktnih modelov. Pri čemer pojem sposobnost ne gre povezovati z omejenostjo posameznika, temveč z omejenostjo dostopa do znanja in informacij
5. …
Recimo dober primer je svobodna volja. Kakšne so pravne posledice, če rečemo, da ni svobodne volje? Ali je potem za neko hudo kaznivo dejanje, mogoče upoštevati genetiko, kot olajševalno okoliščine?
vojko napisal/-a:bargo napisal/-a:
B Ne moremo, bolje zelo težko, se je naučiti videti modro, če dejansko vidimo rdečo. Gre pa kontra, če je nekaj bilo zmeraj rdeče, ne more biti sedaj modro in ups, vidimo rdeče, čeprav je dejansko modro!
Videti je, da je proces učenja hudičevo pomemben. Zaznave nas včasih celo prevarajo, vendar ker smo zmagovalci evolucije, ali lahko za te prevare rečemo, da so napake in tako podelimo pravilnost modelom?
Ad
B) Učenje (trial-and-error-method) je ena najpomembnejših lastnosti vsega živega in jo seveda nagrajuje naravni izbor.
Pri H.s.s. je dosegel novo kvaliteto, kot sem že omenil. Triki, ki jih včasih igrajo možgani z nami so rezultat koristnih pridobitev skozi evolucijo in so dostikrat pomagali preživeti,
zato je zanemarljivo, če nas kdaj "prevarajo".
No, to bi seveda lahko držalo, da so za nas koristni ti možganski triki, vendar so težava pri razumevanju objektivne realnosti. Postavi se nerodno vprašanje: Kdo vara koga? Videti je, da sta v igri dva, v bistvu jih je, če se ne motim, 5+2=7!
vojko napisal/-a:bargo napisal/-a:
C Najverjetneje tudi velja, da je za dojemanje iz modela potrebna specifična uposobljenost, a ne? Recimo matematika in fizika ali matematika in informacijske strukture. Skratka brez matematike ni bilo mogoče spoznati oz. zaznati realnosti ?
No, iz tega tudi nekako sledi, da najverjetneje (še) ni mogoče narediti matematičnga modela možganov, saj le-ti vsebujejo preveč naključnih napak, zaradi čustvenega dojemanja iz okolja. npr. Moja hiša, moja srajca, itd., kjer ne gre toliko za lastnino, kot za spomine in
občutke vezane na predmete. Kravata torej ni
samo kravata, kot je atom kisika, atom kisika.
Skratka: Enostavno je napovedati gibanje planetov, težje napovedati vreme, skoraj nemogoče pa je napovedati odzive življenja na okolje.
Zakaj pri hudiču v predmete vgrajujemo sebe?
Ad
C) Preproste živali imajo zelo enostavne modele sveta, ki pa zadostujejo za njihovo preživetje. Črv recimo se mora znati izogibati svetlobi, iskati vlago in zaznati hrano. To je njegovo "vesolje" in za tak model sveta ni potrebna posebna "usposobljenost". Za dojemanje standardnega modela vesolja pa je potrebna "specifična uposobljenost", kot praviš. Močno orodje za interpretacijo, še bolj pa za samo izdelavo modelov stvarnosti pa je seveda matematika. Matematike je naravni jezik fizike.
Se strinjam. Vendar prav te predstave o svetu, ki jih imamo ljudje so spet problem. Naš subjektivni, kulturno objektivni model, se ne ujema z objektivno realnostjo, ki pa ni popolna in ne more (še) biti popolna. Objektivna realnost ne govori o pomenih, temveč samo o golih dejstvih. Komu vse koristi vedenje, da obstajajo črne luknje? Kako to vedenje o objektivni realnosti, dejansko vpliva na vsak dan posameznika? Ni potrebno vedeti, kako deluje mobilni-pametni telefon, da ga uporabljaš!
Zakaj so predmeti vgrajeni v nas?
vojko napisal/-a:
Ne vem, zakaj ne bi bilo mogoče narediti matematičnega modela možganov? Možgani so "samo"
strahovito zapletena organska materija, ki pa se pokorava vsem fizikalnim in matematičnim zakonom, kot kamen ali topovska krogla. Emocije, spomini, jezik, ipd., so le produkt te visoko razvite materije. Zaenkrat še kljubuje našim poskusom, da bi jih razumeli.
V bistvu sam podajaš razloge. Mogoče zato, ker so strahovito zapleteni in kompleksni? Mogoče zato, ker so ti možgani sami naredili model objektivne realnosti? Mogoče zato, ker nekaj kar opisuje sebe ne more biti konsistentno?
Reciva, da se strinjava, da ni nadnaravnega, ker vse kar je, bodi narava in zatorej ne more biti nekaj zunaj narave ali nadnaravo. Lahko pa je nekaj znotraj narave, a ne? Ker še ne poznamo realnosti, torej del ga še nismo prepoznali, a ne?
Nevro-znanost govori o nečem takem, recimo o nekem procesu, ki se mora in se odloči in "reče" SEDAJ! KAKO se odloča in včasih tudi Zakaj se sploh odloča ne vedo (še) povedati.
Podobno je s samomorom celic, apopotoza.
vojko napisal/-a:
Gotovo pa v njih ni ničesar mističnega ali "nadnaravnega", nekakšna ezoterična "duša", kot nas skušajo prepričati religije.
Za božjo voljo, opusti že enkrat te religije.
vojko napisal/-a:
Z zadnjim tvojim stavkom se strinjam.
Me veseli, vendar še ni zadnji.