10 EMS (European Macroseismic Scale ) ...
Odlično!
Mnoge dobro grajene navade se zrušijo. Ostali simptomi so še: šibki so zrušeni, delno uničena vera, večina ljudi je zbegana, itd.
Tako pač deluje rušilni potres na duhovnem področju...
Odnos subjekt : objekt nikoli ne bo do konca enoznačno razrešen ...
Ne vem pa, kaj ima Prešernov Francé pri tem ...
Pesnik, Julija, jasnovidec, Heisenberg, mehanika, ...
vojko napisal/-a:
Hecno pa je, da ne uspemo zmeraj od računati sebe. Objektivno smo prišli do tega, da subjektivnosti (opazovalca!) ne moremo izločiti, a ne?
Nikoli ne bomo uspeli, saj nam je objektivna stvarnost dostopna le preko njenega subjektivnega odraza v naših glavah.
Kaj pa je tako pomembnega v glavi, česar ni v srcu?
You must be joking! Srce je navadna črpalka, v cerebralnem korteksu pa je kakšnih 10*15 sinaps. In z milijonom milijard sinaps se da narediti marsikaj ... med drugim 'pogruntati' relativnostno teorijo ...
Evolucija je naša pogruntavščina
Po moje je evolucija 'pogruntavščina' narave; mi smo jo le osmislili.
Narava ne grunta, gruntamo mi, ki smo in tako nagruntamo, da narava grunta.
Ali nisi opazil narekovajev?
vojko napisal/-a:
in opisuje naše spoznanje o razvijanju živosti in raznolikosti in tega kar nas obdaja in vendar je abeceda življenja, vsaj tukaj na Zemlji, ena in sama.
Ja, drži. To o 'eni sami abecedi življenja' je tvoja najbolj prepričljiva in jasna ateistična izjava doslej. Dobrodošel v elitni klub!
Ateistična, saj se hecaš, a ne?
Ne, sploh ne! Priznanje, da je "abeceda življenja, vsaj tukaj na Zemlji, ena in sama", je seveda nož v srce vsakršnim religioznim momljanjem o tem, da smo mi nekaj posebnega, da v naših telesih ni uporabljena "abeceda življenja" (DNK), da torej ne pripadamo veliki družini
Animalia, ampak smo bili nekako 'ustvarjeni' (moški iz prahu, ali gline, ali ne vem še česa, naše boljše polovice pa kar iz našega rebra).
Če to ni ateistična izjava
par excellence, potem ne vem, kaj je!
Kar se pa kluba tiče, če ni članarine in se dogaja, hvala z veseljem.
Članarina je minimalna, dogaja pa se vedno kaj ... Naj ti zaupam: smo tiha večina.
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Predstavljaj si herbivore (zajce, antilope, gnuje, zebre, ipd.), ki bi gojili butasto idejo, da je treba ljubiti vse carnivore (volkove, leve, tigre, krokodile, ipd.), ki so njihovi smrtni sovražniki!
Sprva bi morali to idejo dojeti šele potem bi jo lahko gojili tako, da ...
Zajci, antilope, gnuji, zebre, ipd. seveda nimajo 'ideje' o tem, da se morajo bati svojih sovražnikov. Za to lepo poskrbi Darwinov mehanizem v obliki ROM programov in algoritmov, ki se manifestirajo kot pogojni refleksi.
Daj no, opusti to računalniško analogijo. Ne more biti kar zapečeno, ker, da bi naključne spremembe pripeljale iz nežive narave vse do tebe in strukture v tvoji buči, če tako želiš, je vesolje premlado, kaj šele Zemlja tako, da ...
Koliko pa bi moralo biti po tvoje vesolje staro, da bi se to lahko zgodilo?
vojko napisal/-a:Enako velja za ljudi.
Vidiš, še zmeraj ne dojamemo vsi četudi se tako dolgo goji ta ideja. Ni enostavno in predvsem je nevarno, kar ugotavljaš sam.
Dobro si povzel: hudičevo nevarno (pravzaprav smrtno nevarno! ) je ljubiti svoje sovražnike. V tako butasto, neživljenjsko in antievolucionistično idejo lahko verjamejo le ljudje z zaostalo družbeno zavestjo ...
Ko ima tvoj sovražnik enako močno orožje, ki uniči oba tako, da uniči vse, je "ljubezen" že skoraj zapovedana, a ne?
Ja grožnja z medsebojnim totalnim uničenjem je hudičevo učinkovita profilaksa za vojne hujskače, ki ščuvajo proti drugačnim po veri in barvi kože, ki blodijo o 'svetovne kalifatu', ali 'tisočletnem rajhu', ali 'evangelizaciji vseh brezvercev' ...
vojko napisal/-a:
Evolucijsko gledano bo ideja "ljubite svoje sovražnike" preživela ali izzvenela, kaj meniš?
Preživi lahko le v odnosu superiorne do inferiorne vrste (npr. naše vrste do vseh drugih živalskih vrst, ali civilizacije tip II do naše vrste); superiorna vrsta si lahko 'privošči' luksuz ljubezni do svojih sovražnikov, dokler jo življenjsko ne ogrožajo. Recimo, mi si lahko privoščimo 'ljubezen' do kač, morskih psov ali krokodilov, ki so – objektivno gledano – naši 'sovražniki'. Ne moremo pa si privoščiti takšnega odnosa do npr. smrtonosnih virusov, bacilov ali versko blaznih džihadistov iz ISIS-a, ki se grejo 'svetovni kalifat'.
Saj veš kako pravijo, naprednost družbe se meri po njihovih zaporih, kaj ne?
Kako: premo- ali obratno sorazmerno s številom zaporov?
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Kaj bi se zgodilo, če bi vsi, ki jih je napadel Dolfe, žebrali mantro 'ljubite sovražnike'? Že zdavnaj jih ne bi bilo več...
Verjetno res, samo ne smeš pozabiti na Nürnberške procese.
Nisem pozabil nanje; Nürnberški procesi dejansko potrjujejo mojo tezo. Saj menda ne vidiš v njih manifestacije ljubezni do naših sovražnikov, ki so nas hoteli podjarmiti ali iztrebiti?
Tudi neke vrste, ker bi jih kot zmagovalci lahko na hitro tako kot je praviloma bilo.
Moral bi vprašati Dolfetovega komplica Rudija Hessa, ki si je v Nuernbergu prislužil 'le' dosmrtno, zakaj si je potem 17. avgusta 1987 (se pravi po 42 letih v Spandauu) sam sodil? Po moje bi dal palec na desni nogi, da bi ga – tako kot večino njegovih kompanjonov – obesili že leta 1945...
Ja, edina pravila, ki se jih moramo držati so dana pravila,
Z 'danimi pravili' misliš jasno na občečloveško moralo, ki se je razvila skozi tisočletja in ki je danes temelj vsake civilizacije?
Tudi.
Kaj pa še poleg?
vojko napisal/-a:
koliko od tega dejansko razumemo je drugo vprašanje
Temelja občečloveške morale – Kantovega kategoričnega imperativa – ni potrebno kaj dosti razumeti. Gre za nekaj tako elementarnega, da ga poznajo vse družbe od rodovno-plemenske naprej.
Seveda, če pa so dana pravila za vse.
Dana so že za vse, le za nekatere veljajo bolj kot za druge. Pobaraj kaj o tem J.J.
vojko napisal/-a:
in ker smo radovedni, samosvoji, s svobodno voljo, se pač dogajajo tudi takšne stvari in vendar smo kljub vsemu temu prišli na Luno in segamo po zvezdah, ker po banani lahko seže vsaka opica.
Ne 'kljub vsemu', ampak prav zato! Brez 'danih družbenih pravil' ne bi prišli niti z dreves in se napotili v dolino Olduvai, kaj šele na Luno in naprej!
No vidiš, sva že skoraj na isti strani. Me veseli.
Sem ti rekel, da je nekaj v tebi ...