Čudeži in znanost

[bargo]

Vse ne, narava sama ni relativna, ker ne moreš biti zunaj nje, pa če se še tako trudiš

Če niso resnice, potem s tem zanikaš teorijo relativnosti.

Vse ideje, mnenja in takšne in drugačne resnice so pogojene z relativnostjo.

Kaj pomeni, pogojene z relativnostjo?

Vse naše misli in ideje, so odsev našega občutenja in doživljanja v prostoru-času, v katerem se trenutno nahajamo.

Se strinjam. Včasih je celo videti, da smo na več mestih hkrati.

Če nismo zunaj nje, zakaj potem govorimo o tem, kot da naše misli niso resnica in je potrebno preverjati obstoj in resničnost ?

Saj vendar ne moremo biti zunaj narave. Če meniš da smo lahko zunaj narave, kdo ali kaj je potem še tam zunaj z nami?

Enkrat se izhaja iz ločenosti človekovega uma od narave, drugič se trdi, da smo eno z vsem.

Z umom se lahko postaviš izven sebe, ne moreš se pa postaviti izven narave.

Sam se nagibam k ideji, da brez neke ločenosti od narave, sploh ne bi obstajali in ne bi bili kot neka ločena entiteta, ki se zaveda sebe na podlagi relativnega doživljanja sebe in sveta v katerem obstaja.

Sprva povej kaj je zate narava, da si lahko ločen od nje.

[stoplak]

Da ne bo nesporatuma!
Stephen Hawking je o svojem srečanju z papežem Janezom Pavlom II leta 1981 v svoji knjigi Kratka zgodovina časa zapisal:
"... Ob koncu posveta so udeležence počastili z avdienco pri papežu. Ta nam je rekel, da ni nič narobe, če preučujemo evolucijo vesolja po velikem poku, pač pa naj nikar ne drezamo v sam veliki pok, saj je bil to trenutek stvarenja in potemtakem božje delo. Takrat sem bil vesel, da ni vedel, kaj sem govoril malo prej na posvetu – namreč o možnosti, da je prostor-čas končen, ne pa tudi omejen, kar bi pomenilo, da sploh nima začetka, trenutka stvarjenja...."
Saj ni šlo za dogovor. Gre samo za to, da ni nihče upal oporekati papežu. Seveda verniki in tisti, ki to ne štekajo seveda to razumejo, kot pritrditev papežu!

Oporečen je že sam obstoj papeža.
Ki je pogojen s poistovetenjem vsemogočnega in posledično z ustrahovanjem, ki temelji na božji vsemogočnosti. Da noben ni upal oporekati, je dober pokazatelj delovanja avtoritete, ki temelji na strahospoštovanju. Posledica tega delovanja ni le poneumljanje, ampak uničevanje človekove identitete in avtentičnega razmišljanja.

Hawking ve kdaj mora biti tiho, ker se zaveda, da lahko tudi on med "neumnimi" izpade neumno!
S čem so pa tebe prestrašili?

[roberto11]

Kaj pomeni, pogojene z relativnostjo?

Zgoraj pišeš, da narava ne more biti relativna, ker ne moreš biti zunaj nje....Ne razumem na podlagi kakšnega argumenta si prišel do tega sklepa ?
Saj je narava ena sama relativnost in naš obstoj prav tako temelji na relativnosti, ker drugače ne bi obstajali kot neka individualna bitja, ki se zavedajo sebe in svojega obstoja.
In vsak izmed nas je resničen. So resnične naše misli in občutki, pa čeprav se ne skladajo s tvojimi. A to še ne pomeni, da zame niso resnični.
In če se pri opazovanju naravnih procesov in dogajanj sklicujemo na relativnost, se pri opazovanju ali zavedanju sebe, prav tako moramo sklicevati in isto teorijo.

Saj vendar ne moremo biti zunaj narave. Če meniš da smo lahko zunaj narave, kdo ali kaj je potem še tam zunaj z nami?

Pa saj narava ni nek homogen enoznačen prostor, da bi bil eno z vso naravo. Seveda smo vsi del narave, a hkrati pa obstajamo v svojem prostoru-času.

Z umom se lahko postaviš izven sebe, ne moreš se pa postaviti izven narave.

Kako to misliš izven sebe ? Misliš na kakšna astralna potovanja ?

Sprva povej kaj je zate narava, da si lahko ločen od nje.

Narava je vse. Ves univerzum. Če ne bi bil ločen, ne bi obstajal kot nek subjekt.

Hawking ve kdaj mora biti tiho, ker se zaveda, da lahko tudi on med "neumnimi" izpade neumno!
S čem so pa tebe prestrašili?

Zakaj pa meniš, da so mene prestrašili ?
Če me bi, bi bil podrejen njihovi avtoriteti.
Pred Vatikansko mafijo se lahko skrije marsikatera druga državna mafija.
Ne verjamem v njih in njihove čudeže.

[stoplak]

Hawking ve kdaj mora biti tiho, ker se zaveda, da lahko tudi on med "neumnimi" izpade neumno!
S čem so pa tebe prestrašili?

Zakaj pa meniš, da so mene prestrašili ?

Ma tako si navalil na njih, kot, da bi ti kaj naredili!

[bargo]

Kaj pomeni, pogojene z relativnostjo?

Zgoraj pišeš, da narava ne more biti relativna, ker ne moreš biti zunaj nje....Ne razumem na podlagi kakšnega argumenta si prišel do tega sklepa ?

hm. Napisal sem : "Narava sama ni relativna, ker ne moreš biti zunaj nje, pa če se še tako trudiš." in s tem se mislil, da ne obstaja nekaj zunaj narave, kar bi lahko ugotavljajo njeno relativnosti. Znotraj narave pa gre verjeti Albertu, da je čas-prostor relativen, ko tudi da obstaja dualnost objekt-subjekt.

Saj je narava ena sama relativnost in naš obstoj prav tako temelji na relativnosti, ker drugače ne bi obstajali kot neka individualna bitja, ki se zavedajo sebe in svojega obstoja.

Mislim, da relativnost ni potrebna za obstoj. No, danes očitno živimo v nekem prostor-času, ki ima relativne lastnosti, včasih so živeli v absolutnem času in absolutnem prostoru tako, da bomo videli, kaj prinese prihodnost.

In vsak izmed nas je resničen. So resnične naše misli in občutki, pa čeprav se ne skladajo s tvojimi. A to še ne pomeni, da zame niso resnični.

hm. Verjetno drži, ne vemo pa kako bo v prihodnosti, ki nakazuje holograme in "inteligentne" programe. Misli so posledica izkušenj in doživljanj iz preteklosti tako, da je njihova resničnost zmeraj vprašljiva in se zato preverjajo v zunanjem okolju, skratka misli nenehno zahtevajo referenco.

In če se pri opazovanju naravnih procesov in dogajanj sklicujemo na relativnost, se pri opazovanju ali zavedanju sebe, prav tako moramo sklicevati in isto teorijo.

Drži, vendar nekatere pojave lahko dokaj objektivno pojasnimo in neodvisno preverimo. Torej obstaja neka skupna resničnost, ki pa ni absolutna.

Saj vendar ne moremo biti zunaj narave. Če meniš da smo lahko zunaj narave, kdo ali kaj je potem še tam zunaj z nami?

Pa saj narava ni nek homogen enoznačen prostor, da bi bil eno z vso naravo.

Seveda ne, narava je daleč od homogenosti. Narava je povezana in ločena hkrati, dinamična in dialektična. Nenehno ločevanje, sodelovanje, združevanje, itd.

Seveda smo vsi del narave, a hkrati pa obstajamo v svojem prostoru-času.

Prostor je verjetno res naš oseben/privaten, glede časa nisem tako prepričan.

Z umom se lahko postaviš izven sebe, ne moreš se pa postaviti izven narave.

Kako to misliš izven sebe ? Misliš na kakšna astralna potovanja ?

V mislih sem imel empatijo, potem sledi ostalo. Kaj so astralna potovanja?

Sprva povej kaj je zate narava, da si lahko ločen od nje.

Narava je vse. Ves univerzum. Če ne bi bil ločen, ne bi obstajal kot nek subjekt.

Dobro. Eno je obstoj, drugo je zavest in zavedanje. Ločenost je stvar resolucije, subjekt je stvar zavesti.
Kako ločiš pljuča od okolja?

[vojko]

Bargo je napisal:

Seveda ne, narava je daleč od homogenosti. Narava je povezana in ločena hkrati, dinamična in dialektična. Nenehno ločevanje, sodelovanje, združevanje, itd.

Kot poje pesem: "Dobro seme smo sejali, bojevali se srčno..." Nekaj pa je le vzklilo...
Velikan iz Triera s slike na desni z levjo grivo in Mojzesovo brado, bi se nasmehnil in zamrmral: "Befriedigend, gut, sehr gut..."

[bargo]

Bargo je napisal:

Seveda ne, narava je daleč od homogenosti. Narava je povezana in ločena hkrati, dinamična in dialektična. Nenehno ločevanje, sodelovanje, združevanje, itd.

Kot poje pesem: "Dobro seme smo sejali, bojevali se srčno..." Nekaj pa je le vzklilo...
Velikan iz Triera s slike na desni z levjo grivo in Mojzesovo brado, bi se nasmehnil in zamrmral: "Befriedigend, gut, sehr gut..."

Jebemti, spet sem dobil stavo!

[vojko]

Bargo je napisal:

Seveda ne, narava je daleč od homogenosti. Narava je povezana in ločena hkrati, dinamična in dialektična. Nenehno ločevanje, sodelovanje, združevanje, itd.

Kot poje pesem: "Dobro seme smo sejali, bojevali se srčno..." Nekaj pa je le vzklilo...
Velikan iz Triera s slike na desni z levjo grivo in Mojzesovo brado, bi se nasmehnil in zamrmral: "Befriedigend, gut, sehr gut..."

Jebemti, spet sem dobil stavo!

Kakšno?

[bargo]

Jebemti, spet sem dobil stavo!

Kakšno?

Ko sem zapisal "dialektična", sem začutil, da boš komentiral.

[vojko]

Jebemti, spet sem dobil stavo!

Kakšno?

Ko sem zapisal "dialektična", sem začutil, da boš komentiral.

Kaj je bila stava?

[bargo]

Kaj je bila stava?

Tokrat ni bilo vložka! Veš od Hegla do Marxa je še dolga pot.

[Roman]

Žal ne gre tako, boš moral več truda vložiti.

No, za nekaj, kar ni res, je treba vložiti zelo veliko truda.

Zato, ker prihodnost ni določena in se sproti kreira pri tem se upoštevajo trendi iz zgodovine ...

Pa se sama kreira, ali ko kreira kaj drugega? In pri kreiranju je po navadi potrebna zavest, kajne.

ali drugače povedano, v prihodnosti se bo zgodilo bolj verjetno verjetneje.

Kje to piše?

V rastlinah.

V rastlinah nič ne piše.

Urejenost je povezana z količino informacij, ki je potrebna za opis sistema. Torej bolj, kot je nek sistem urejen, manjša količina informacij je potrebna, da ga opišemo.

Zanimivo. Ampak življenje v tem smislu pomeni manjšanje urejenosti. Tvoje besede so protislovne.

V moji glavi ni veliko matematičnega reda.

Sem opazil.

... ampak ne gre za vesolje, ki bi spoznavalo samega sebe.

Mogoče, nikoli ne veš.

Vem.

To o neobstoju neskončnosti je tvoja domneva. No nisi v slabi družbi.

Prav, ampak te domneve ti ne moreš ovreči.

Neskončnost je tudi kreiran pojem, a ne?

Vsi pojmi so kreirani, če je ta izraz sploh primeren.

Vrednost (1/6 * 6) je odvisna od vrstnega reda procesiranja.
Torej ((1/6)*6) <> (1/6)*6, razen če se dogovorimo za natančnost in preženemo kreirano in spoznano neskončnost.

Povej še enkrat. ((1/6)*6) je namreč natančno enako kot (1/6)*6. Tudi, če si imel v mislih (1*6)/6, je to isto. V matematičnih izračunih se ne dogovarjamo o natančnosti izračuna. 1/6 je natančno ta vrednost s vsemi neskončno mnogo decimalkami. V meritvah in v računalništvu seveda veljajo malo drugačne zakonitosti.

Torej se bo čas tako za Želvo kot za Ahila ustavil?

Paradoks to predpostavlja.

Meniš, da se lahko zaustavitev časa zgodi sočasno?

Misliš enako za Ahila in želvo? Seveda, saj gre za namišljeno ustavljanje časa, kot je tudi paradoks namišljen.

No, obstajajo pari (a,b) na številski premici, čigar vsota je 0 in velja, da je abs(a)=abs(b).

Ja, sem uganil, da imaš to v mislih.

Premica ni omejena levo, kot tudi ne desno, glede na 0

Tako je, ampak to velja za čisto vsa vsa realna števila, ne le za 0.

Bodi t=0.

Zakaj pa? Nobenega vzroka nimaš, da bi si izbral 0 za središčno točko realne osi. Katerokoli realno število je v sredini, za vsako je levo od nje natanko toliko števil kot desno od nje. Ravno v tem je čar neskončnosti.

No, vprašanje je Zakaj to ne velja?

To vprašanje ima odgovor: a+(-a)=0 velja za naravna števila. Neskončno pa ni naravno število. Zato.

PI je razmerje med obsegom in premerom kroga, torej PI= O/D = 2*PI*R/2*R=PI!
Računanje je proces!

Ja, računanje je proces, neskončnost pa ni proces, je stanje, lastnost.

Konstruiranje simbolov, s pomočjo konstruiranih pravil (Peanovi aksiomi!) in vse to skupaj imenujemo naravna števila.

Naravna števila, vseh števno mnogo, so tu v vsej svoji števni neskončnosti v celoti. Ne obstaja možiček, ki bi že prišel do milijontega naravnega števila in bi štel še naprej v nedogled. Noben proces ni potreben, da bi ustvaril naravna števila, ko bi jih pač potrebovali. Res je sicer, da je v Peanovih aksiomih rekurzivna formula (vsako naravno število ima svojega naslednika), ampak tu gre za definicijo, ne za proces.

Seveda, zato pa Aristotelu ni zares uspelo dokazati pragibalca, pa Tomažu za njim tudi ne.

Nebi vedel.

Ne? Pričakoval bi, da ja. No, pa nič.

[roberto11]

[quote=""Bargo"]hm. Napisal sem : "Narava sama ni relativna, ker ne moreš biti zunaj nje, pa če se še tako trudiš." in s tem se mislil, da ne obstaja nekaj zunaj narave, kar bi lahko ugotavljajo njeno relativnosti. Znotraj narave pa gre verjeti Albertu, da je čas-prostor relativen, ko tudi da obstaja dualnost objekt-subjekt.[/quote]
Pa ni ta trditev kontradiktorna ?
Po eni strani ne moreš biti zunaj narave, po drugi strani pa že samo naravo deliš znotraj nje na objekt-subjekt.
Dojemanje relativnosti je pogoj v soodvisnosti od samega opazovanega sistema. Misliš, da bi nek subjekt, ki bi bil mogočnejši od samega vesolja in bil izven njega, sploh dojemal to naravo ali vesolje kot relativno ?

Mislim, da relativnost ni potrebna za obstoj. No, danes očitno živimo v nekem prostor-času, ki ima relativne lastnosti, včasih so živeli v absolutnem času in absolutnem prostoru tako, da bomo videli, kaj prinese prihodnost.

Jaz pa mislim, da je. Če bi bil eno z vsem, potem sploh ne bi obstajal. Kako bi se lahko zavedal sebe kot neke entitete, svojih misli in položaja v tem svetu, če ne bi možgani mogli skreirati svojega prostora-časa ?

Če se včasih človek ni zavedal relativnosti, še to ne pomeni, da ni obstajala.

hm. Verjetno drži, ne vemo pa kako bo v prihodnosti, ki nakazuje holograme in "inteligentne" programe. Misli so posledica izkušenj in doživljanj iz preteklosti tako, da je njihova resničnost zmeraj vprašljiva in se zato preverjajo v zunanjem okolju, skratka misli nenehno zahtevajo referenco.

Misli so vedno resnične. Tako, kot je resničen ta program in razne igrice na računalniku, ki obstajajo le v rač. programu in spominu.
Misli so del tebe in mene.....So posledica našega notranjega dogajanja, ki nastane kot interakcija med tem kar smo in tem, kako okolje vpliva na nas.
Ker smo ljudje različni, ker nismo vsi uglašeni ali kalibrirani, kot neki instrumenti, prihaja do različnih idej in misli oziroma rezultatov.

Drži, vendar nekatere pojave lahko dokaj objektivno pojasnimo in neodvisno preverimo. Torej obstaja neka skupna resničnost, ki pa ni absolutna.

Ja. A to samo zato, ker lahko izločimo določene faktorje in vplive, ki bi privedli do različnih razlag.
Pri raznih poskusih prav tako moramo odstraniti okoljske vplive in razne motnje, ki bi lahko vplivali na rezultat. A to pomeni le, da imamo opravka z neko omejeno resnico. Ker širše resnice zaenkrat nismo sposobni dojemati ali je razložiti na nam logičen način.

V mislih sem imel empatijo, potem sledi ostalo. Kaj so astralna potovanja?

Pri empatiji smo še kako znotraj sebe. Ne rabimo iti izven sebe. Empatijo nam omogočajo zrcalni nevroni.
Gre se le za prepoznavanje, ko svojo lastno podobo o sebi primerjamo z okoliško, pride do raznih asociacij na naše lastne izkušnje in občutke. Se poistovetimo z zunanjim subjektom in reagiramo podobno, ko če bi neke občutke doživljali sami.

Astralna potovanja...Sem mislil, da imaš v mislih kakšno potovanje duš ? Razne izventelesne izkušnje.

Dobro. Eno je obstoj, drugo je zavest in zavedanje. Ločenost je stvar resolucije, subjekt je stvar zavesti.
Kako ločiš pljuča od okolja?

Zavest ali zavedanje je obstoj.
Če ne bi obstajal, se ne bi zavedal. Ker se ne bi imel česa zavedati.
Grobo rečeno, je ločenost stvar resolucije. Na podlagi resolucije smo sposobni razlikovanja.
A ni stvar v sami resoluciji, ampak v sami organiziranosti nekega objekta ali subjekta.
Vedno je potrebna primerjava. Brez primerjave ni zavedanja o ločenosti. Zato pa je relativnost pogoj, ker omogoča dualnosti in kreiranje nekega subjekta.
Zavedanje sebe zato pogojuje zavedanje sveta v katerem živimo. Več vemo o sebi, več vemo o svetu.

Zato, ker prihodnost ni določena in se sproti kreira pri tem se upoštevajo trendi iz zgodovine ...

Kako pa se lahko kreira, če ni določena ? Nekaj določa kreiranje. Neka pravila. Če bi poznali ta pravila, bi lahko simulirali prihodnost. Tako, kot lahko simuliramo vremensko napoved.

[bargo]

[quote=""Bargo"]hm. Napisal sem : "Narava sama ni relativna, ker ne moreš biti zunaj nje, pa če se še tako trudiš." in s tem se mislil, da ne obstaja nekaj zunaj narave, kar bi lahko ugotavljajo njeno relativnosti. Znotraj narave pa gre verjeti Albertu, da je čas-prostor relativen, ko tudi da obstaja dualnost objekt-subjekt.

Pa ni ta trditev kontradiktorna ?
Po eni strani ne moreš biti zunaj narave, po drugi strani pa že samo naravo deliš znotraj nje na objekt-subjekt.
[/quote]
Ne, ni kontradiktorno. Eno so pravila znotraj narave, glede zunanjosti narave ne vemo nič.

Dojemanje relativnosti je pogoj v soodvisnosti od samega opazovanega sistema. Misliš, da bi nek subjekt, ki bi bil mogočnejši od samega vesolja in bil izven njega, sploh dojemal to naravo ali vesolje kot relativno ?

Ne vem in tudi misliti o tem ne zmorem.

[quote=""Bargo"]
Mislim, da relativnost ni potrebna za obstoj. No, danes očitno živimo v nekem prostor-času, ki ima relativne lastnosti, včasih so živeli v absolutnem času in absolutnem prostoru tako, da bomo videli, kaj prinese prihodnost.

Jaz pa mislim, da je. Če bi bil eno z vsem, potem sploh ne bi obstajal. Kako bi se lahko zavedal sebe kot neke entitete, svojih misli in položaja v tem svetu, če ne bi možgani mogli skreirati svojega prostora-časa ?
[/quote]
hm. Kot sem dejal eno je prostor, drugo je čas. Tale matematična tvorba prostor-čas je sicer zelo uporabna, vendar je čas posledica prostora, prostor ne more biti posledica časa, ali pač?

Če se včasih človek ni zavedal relativnosti, še to ne pomeni, da ni obstajala.

Relativnost vendar ne more obstajati je lahko samo posledica obstoja, recimo, da je ena od metod za preučevanje obstoja.
Relativnost je torej metoda nek program, če želiš.

[quote=""Bargo"]
hm. Verjetno drži, ne vemo pa kako bo v prihodnosti, ki nakazuje holograme in "inteligentne" programe. Misli so posledica izkušenj in doživljanj iz preteklosti tako, da je njihova resničnost zmeraj vprašljiva in se zato preverjajo v zunanjem okolju, skratka misli nenehno zahtevajo referenco.

Misli so vedno resnične. Tako, kot je resničen ta program in razne igrice na računalniku, ki obstajajo le v rač. programu in spominu.
[/quote]
Dobro. Vendar vedi, da program je teorija, napisana v prikriti kompleksni notaciji, ki je izvedljiva v mašini!

Misli so del tebe in mene.....So posledica našega notranjega dogajanja, ki nastane kot interakcija med tem kar smo in tem, kako okolje vpliva na nas.

Recimo, vendar to kar smo je že posledica misli in preteklih in sedanjih informacij iz okolja.

Ker smo ljudje različni, ker nismo vsi uglašeni ali kalibrirani, kot neki instrumenti, prihaja do različnih idej in misli oziroma rezultatov.

Tako je. Zanimivo je to, da smo dokaj podobni in lahko živimo v dokaj istem okolje, vendar smo na koncu vseeno različni. Recimo enojajčna dvojčka, ki odraščata skupaj. Mama jih bo zmeraj ločila.

[quote=""Bargo"]
Drži, vendar nekatere pojave lahko dokaj objektivno pojasnimo in neodvisno preverimo. Torej obstaja neka skupna resničnost, ki pa ni absolutna.

Ja. A to samo zato, ker lahko izločimo določene faktorje in vplive, ki bi privedli do različnih razlag.
[/quote]
Mislil sem, da so razlage sicer različne, vendar lahko včasih ugotoviš katera je skladnejša z neko teorijo o naravi, na objektiven način. Čudno je, da narava odgovarja na matematična vprašanja, vendar videti je tako.

Pri raznih poskusih prav tako moramo odstraniti okoljske vplive in razne motnje, ki bi lahko vplivali na rezultat.

Tole mi bolj diši, da že naprej vemo kakšen bo rezultat in samo potrebujemo(zahtevamo) potrditev.

A to pomeni le, da imamo opravka z neko omejeno resnico. Ker širše resnice zaenkrat nismo sposobni dojemati ali je razložiti na nam logičen način.

hm. Narava je razumna. Na razumnost je potrebno gledati dialektično, torej razlikovanje celote od njenih delov. Resnična in razumna je samo celota, njeni deli so lahko neresnični in razumni ali pa resnični in nerazumni ali pa celo neresnični in nerazumni. Ti zadnji so resničen problem, kjer je nerazumevanje predpisano ali celo zapovedano in resničnost zlagana.

[quote=""Bargo"]
V mislih sem imel empatijo, potem sledi ostalo. Kaj so astralna potovanja?

Pri empatiji smo še kako znotraj sebe. Ne rabimo iti izven sebe. Empatijo nam omogočajo zrcalni nevroni.
[/quote]
Tako je. Mogoče, man ti zrcalni nevroni omogočajo, da prepoznamo, da nismo del celote. Torej JAZ.

Gre se le za prepoznavanje, ko svojo lastno podobo o sebi primerjamo z okoliško, pride do raznih asociacij na naše lastne izkušnje in občutke. Se poistovetimo z zunanjim subjektom in reagiramo podobno, ko če bi neke občutke doživljali sami.

No imamo to možnost, vendar se spomni taborišč iz II. svetovne vojne, kjer je empatija povsem zatajila.

[quote=""Bargo"]
Kaj so astralna potovanja?

Astralna potovanja...Sem mislil, da imaš v mislih kakšno potovanje duš ? Razne izventelesne izkušnje.
[/quote]
Ne.

[quote=""Bargo"]
Dobro. Eno je obstoj, drugo je zavest in zavedanje. Ločenost je stvar resolucije, subjekt je stvar zavesti.
Kako ločiš pljuča od okolja?

Zavest ali zavedanje je obstoj. Če ne bi obstajal, se ne bi zavedal. Ker se ne bi imel česa zavedati.
[/quote]
Obstaja atom, drevo, vinska mušica, ...,sokol, orka in HSS. Nisem prepričan, da se drevo zaveda enako kot atom.
Mogoče je, da je za zavedanje potreben dejanski obstoj, vendar, ko se bo zavedal prvi program, bodo s tem velike težave. Sam pretok energije skozi določene strukture, bo zadoščal za zavedanje, a ne? Mislim, da Vojko navija za takšne strukture, ki bodo pripeljale naš obstoj na lestvico civilizacij.

Grobo rečeno, je ločenost stvar resolucije. Na podlagi resolucije smo sposobni razlikovanja.

Ločenost je stvar resolucije je zelo fino rečeno, kvantno fino, mislim, da bolj sploh ne gre.

A ni stvar v sami resoluciji, ampak v sami organiziranosti nekega objekta ali subjekta.

Drži, vendar na kateri resoluciji se organiziranost začne?

Vedno je potrebna primerjava. Brez primerjave ni zavedanja o ločenosti. Zato pa je relativnost pogoj, ker omogoča dualnosti in kreiranje nekega subjekta.

hm. Primerja lahko samo tisti, ki je sposoben primerjati in videti je, da je v praksi, za samo primerjavo relativnost bolj moteča kot ne. Jaz sem merilo.

Zavedanje sebe zato pogojuje zavedanje sveta v katerem živimo. Več vemo o sebi, več vemo o svetu.

Se strinjam. Ničesar ne moreš dalj časa opazovati kakor sebe, a ne?

[quote=""Bargo"]
Zato, ker prihodnost ni določena in se sproti kreira pri tem se upoštevajo trendi iz zgodovine ...

Kako pa se lahko kreira, če ni določena ? Nekaj določa kreiranje. Neka pravila. Če bi poznali ta pravila, bi lahko simulirali prihodnost. Tako, kot lahko simuliramo vremensko napoved. [/quote]
Žal ne, recimo, da poznamo pravila, kvantna mehanika, ki dobro delujejo. Vendar ravno ta pravila nam povedo, da ne moremo natančno napovedati prihodnosti in to ne zato, ker bi bili preneumni in bodo enkrat pametni zmogli, temveč zato, ker dejansko ni mogoče natančno napovedati prihodnosti.

Recimo met kocke je zelo enostaven primer, če je kocka poštena ne moreš bolje napovedati, kakšen bo izid naslednjega meta, ne glede na to kakšne informacije imaš na razpolago.

[vojko]

Bargo je napisal:

"/…ne moremo natančno napovedati prihodnosti… ker dejansko ni mogoče natančno napovedati prihodnosti."

Bargo, uspela ti je neprekosljiva logična bravura…Banzai!