derik napisal/-a:vojko napisal/-a:Moja poanta je tista, ki jo je ubesedil eden najbolj znanih živečih fizikov, nobelovec Steven Weinberg: « Z ali brez vere, so dobri ljudje, ki počno dobre stvari in zlobni ljudje, ki počno zlobne. Ampak za to, da dobri ljudje počno zlobne stvari, potrebujete religijo."
Mogoče je pozabil dodati, da za to, da bi
zlobni ljudje počeli dobre stvari, tudi potrebujemo religijo.
Že ni imel pametnega razloga za kaj takega.
Za obstoj nekakšnega boga ni nikakršnih indicev, kaj šele dokazov (menda se s tem strinjamo. Če se kdo ne, bi bilo lepo ko bi navedel eno samo samcato dejstvo, iz katerega bi se dalo sklepati na obstoj vsaj enega (heh, jih je sploh lahko več kot pa samo eden?) "gospodarja življenja in smrti", kakršnemu se podreja katerakoli izmed treh največjih svetovnih religij /krščanstvo, islam in ... in.... ...ok, saj je tako ali tako vseeno/).
Razdelimo celotno človeštvo na "dobre" in na "zlobne". Recimo, da zaenkrat o posamezniku ne vemo nič določenega (torej, vemo samo da je ali "dober" ali pa "zloben").
Kot že rečeno, za obstoj ideje o bogu ni nikakršne podlage, a nekateri predstavniki človeštva (večina pravzaprav) se vseeno prične organizirati v skupine, temelječe na religioznih idejah.
...In kot tudi že rečeno, pred tem se še ni vedelo kateri posamezniki so "dobri" in kateri "zlobni". Toda, zdaj poznamo "program" vsaj dveh največjih religioznih idej (krščanstva in islama).
Za verne se bodo opredelili ljudje, ki bodo iskreno verjeli v resničnost obstoja določenega boga (in s tem v vse tisto, kar določena religija "ve" o tem svojem bogu).
Prav tako pa se bodo za verne opredelili nekateri od ljudi, ki jim ideje določene religije samo "ležijo" (in se zavedajo da gre pri vsem tem zgolj in izključno za ideologijo, ne pa za resničnost).
Kakorkoli že, razmerje verni&"verni" nasproti ne-vernim je močno v korist vernih&"vernih".
Glede vernih&"vernih":
Pravi, resnično iskren vernik živi v prepričanju da imajo nad "tem svetom" popolno kontrolo bitja iz "večnega onega sveta", katerega kratkotrajen sestavni del je tudi ta "naš svet".
A takih vernikov je malo. S tem ne mislim reči, da bi, ko bi jih bilo več, bil svet boljši. Nasprotno. Ti verniki predstavljajo jedro tistega zla, ki izhaja iz religij. Kajti, ker je religija mešanica tako "dobrih" kot tudi "zlih" zapovedi, je religiozni fanatik lahko glede določenih vprašanj "izključno samo dober" in glede določenih "izključno samo zloben".
Nekdo ki se deklarira kot vernik, a, ki v resnični obstoj boga iskreno ne verjame, ni vernik... je pa "religiozen" (določena religija je zanj dovolj pravšnja, da mu uspeva preko članstva v njej zadovoljivo realizirati svoje "pritlehne interese").
Tudi takega človeka lahko prištejemo k "zagotovo tudi zlobnim", kajti mirno bi lahko ostal neopredeljen, nezainteresiran za katerokoli izmed religioznih ideologij, torej, lahko bi ostal t. i. ateist - "nedeklariran" glede določenih stališč, ki so izven religioznih/verskih okvirov družbeno očitno popolnoma nesprejemljiva.
Svojo pozitivno, torej "dobro" plat bi takšna oseba (ki ne verjame v obstoj boga, všeč ji je pa "paket" neke od religioznih idej ali pa neka posamezna ideja iz nekega takega "paketa") lahko udejanjala tudi izven verske organizacije. Toda, svoje določene družbeno nesprejemljive ideje ("zle" ideje torej) lahko "legalizira" samo v kateri od uradno priznanih religij.
Pravi vernik tako v družbi avtomatično "proizvaja tudi zlo", nepravi vernik pa podobno, saj se je prav zato, ker mu je samo pod okriljem religije omogočeno legalno sproščati tisto "zlo" ki je poleg "dobrega" tudi "v njem", odločil igrati vernika.
Iz krščanstva vzemimo npr. božje "nesimpatiziranje" s homoseksualci. Ker ima krščanski bog o tej spolni orientiranosti povsem jasno mnenje, avtomatično tudi iskreni kristjan ne more imeti lastne sodbe glede homoseksualnosti in homoseksualcev.
Tudi v islamu je podobno.
Konec koncev, tudi drugih primerov je v obeh religijah več kot dovolj, čeprav bi iz vsake zadostoval zgolj ta.
Če karikiram - zakaj namesto iti na pizzo v navadno restavracijo, iti v restavracijo kjer je takšni, drugače popolnoma enaki pizzi, dodan še pasji drek?
Ja... prav zaradi tega dodatka, mar ne!?
Zakaj torej namesto iz priročnika "Ne kamenjaj nikogar", črpati iz priročnika "Ne kamenjaj nikogar, razen če je homoseksualec"?
Kdo se bo odločil slediti navodilom iz one druge knjige, če ne tisti, ki mu v prvi knjigi "nekaj manjka"?
* ne kamenjaj nikogar = "dobro" (se strinjamo?)
* kamenjaj homoseksualce = "zlo" (se strinjamo?)
(če se strinjamo, potem se strinjamo da religije ne "učijo samo dobro, ampak tudi zlo"... in začuda, mi vsi to vemo. Mi vsi. Pa tega, da Biblija ne uči samo dobro, ampak tudi zlo, nismo izvedeli iz Korana, kakor tudi nismo iz Biblije izvedeli tega, da Koran ne uči samo dobro, ampak tudi zlo.
Kako lahko torej vsi vemo da je "kamenjanj homoseksualce", jasna in glasna versko obarvana zapoved - zapoved "obeh največjih bogov", torej bi morala biti "dobra" - "zlo"?)
a pojdimo rajši dalje:
- pravi, iskreni vernik ne bo nikoli kamenjal nikogar ki ni homoseksualec, a bo vsakič kamenjal vsakega, ki homoseksualec je;
- "nepravi" vernik bo ali vsakič kamenjal vsakega ki ni homoseksualec, ali bo takšne kamenjal samo občasno, ali pa nikoli. Toda, homoseksualce bo kamenjal vsakič, saj se je prav zaradi "dreka na pizzi" odločil jesti v prav tisti, nekaj prej omenjeni restavraciji;
- ne-veren (t. i. ateist) bo ali vsakič kamenjal vsakega ki ni homoseksualec, ali bo takšne kamenjal samo občasno, ali pa nikoli. Tudi homoseksualce bo kamenjal ali vsakič, ali občasno, ali pa nikoli;
Torej:
- pravi, iskreni vernik obvezno dela "dobro" in obvezno dela tudi "zlo":
- "nepravi" vernik lahko, ni pa nujno, dela "dobro" in obvezno (oziroma, zagotovo je močno nagnjen k delanju "zla", religija mu pa omogoča "legitimizacijo" tega svojega nagnjenja k "zlu") dela tudi "zlo":
- ne-veren, t. i. ateist lahko, ni pa nujno, dela "dobro" in lahko, ni pa nujno, dela tudi "zlo";
----------------------------------------------
Še Steven Weinberg (za Problemija):
"Z ali brez vere, so dobri ljudje, ki počno dobre stvari in zlobni ljudje, ki počno zlobne. Ampak za to, da dobri ljudje počno zlobne stvari, potrebujete religijo."
se pravi:
Pravi, iskreni vernik obvezno dela "dobro" in obvezno dela tudi "zlo" (kot iskren vernik, ki brezpogojno verjame da je bog določene religije resničnost, v določenih situacijah dela zlo, čeprav bi morda, ko ne bi bilo religije ki mu nalaga počenjati to zlo, v istih situacijah ravnal kot "dober človek").