Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Pod duhom niti nisem imel v mislih arome, ampak bolj spirit.
Re: Čudeži in znanost
Veeeem...Roman napisal/-a:Pod duhom niti nisem imel v mislih arome, ampak bolj spirit.
Re: Čudeži in znanost
Naši vrli, pošteni, svobodoljubni, demokratični farji ne morejo iz svoje kože... Še vedno se jim kolca po Kriegskammeradih...
Nemački nedeljnik 'Die Zeit' je u petak u svom internet izdanju objavio vest o izjavi predsedavajućeg biskupske konferencije Hrvatske nadbiskupa Želimira Puljića koji je predložio referendum o ponovnom uvođenju u vojsku fašističkog pozdrava "za dom spremni", pod naslovom "Hrvatski nadbiskup poziva na referendum o fašističkom pozdravu".
Taj pozdrav su, kako podseća nemački nedeljnik, koristile hrvatske ustaše, koje su bile povezane sa Hitlerovom Nemačkom i on je od tada zabranjen.
"Neki od velikodostojnika katoličke crkve otvoreno simpatišu ustaše", navodi "Die Zeit".
Preprosti, boš komentiral?
Nemački nedeljnik 'Die Zeit' je u petak u svom internet izdanju objavio vest o izjavi predsedavajućeg biskupske konferencije Hrvatske nadbiskupa Želimira Puljića koji je predložio referendum o ponovnom uvođenju u vojsku fašističkog pozdrava "za dom spremni", pod naslovom "Hrvatski nadbiskup poziva na referendum o fašističkom pozdravu".
Taj pozdrav su, kako podseća nemački nedeljnik, koristile hrvatske ustaše, koje su bile povezane sa Hitlerovom Nemačkom i on je od tada zabranjen.
"Neki od velikodostojnika katoličke crkve otvoreno simpatišu ustaše", navodi "Die Zeit".
Preprosti, boš komentiral?
Re: Čudeži in znanost
Bom izjemoma odgovoril:bargo napisal/-a:Predvidevam, da bo Rock odgovoril na to.vojko napisal/-a:Kako, da ne?! Vprašaj Preprostega! Mavrica in vse ostale 'malenkosti' so dokaz njegove prisotnosti in se nam preko njih razodeva...Bargo napisal/-a: Veš, ne potrebujemo boga, da nam pojasni mavrico! Vidiš sokola?
zunanje stvarstvo je dostopno človeškemu razumu; ta razum je izredno orodje (recimo, Einstein A. je izrekel lepe misli o tem, kaj lahko ugotovimo, da sploh lahko ugotovimo, kaj nam je neznano, o razmerju med ugotovljenem in neznanim, in kaj ugotovitve o znanem in neznanem pomenijo); z razumom lahko prek stvarstva sklepamo na Stvarnika;
opisani razum nam preskrbi 'evidentne dokaze' (ki so najmočnejši, boljši od empiričnih [le-ti temelje na 'domnevi indukcije', zato je pravilna trditev, da 'znanost' temelji na veri]);
opisana sposobnost razuma daje podlago za 'a priori teorijo' (človek se ne rodi kot 'tabula rasa').
Re: Čudeži in znanost
Preprosti je napisal:
Kaj tako neznansko smešnega že dolgo nisem prebral in sem se kraljevsko zabaval.
Najbolj smešna – kaj smešna – klovnovska pa je seveda tista: /... zato je pravilna trditev, da 'znanost' temelji na veri);/
Prijateljski nasvet med štirimi očmi (saj ni treba, da cel forum ve): raje ostani pri enovrstičnicah, saj velja, da je količina nesmislov premo sorazmerna z dolžino stavkov, ki jih napišeš v potu svojega obraza...
Kadar 'izjemoma' napišeš kaj več kot enovrstičnice, ga tudi 'izjemno' dobro pihneš, Preprosti!Bom izjemoma odgovoril:
zunanje stvarstvo je dostopno človeškemu razumu; ta razum je izredno orodje (recimo, Einstein A. je izrekel lepe misli o tem, kaj lahko ugotovimo, da sploh lahko ugotovimo, kaj nam je neznano, o razmerju med ugotovljenem in neznanim, in kaj ugotovitve o znanem in neznanem pomenijo); z razumom lahko prek stvarstva sklepamo na Stvarnika;
opisani razum nam preskrbi 'evidentne dokaze' (ki so najmočnejši, boljši od empiričnih [le-ti temelje na 'domnevi indukcije', zato je pravilna trditev, da 'znanost' temelji na veri]);
opisana sposobnost razuma daje podlago za 'a priori teorijo' (človek se ne rodi kot 'tabula rasa').
Kaj tako neznansko smešnega že dolgo nisem prebral in sem se kraljevsko zabaval.
Najbolj smešna – kaj smešna – klovnovska pa je seveda tista: /... zato je pravilna trditev, da 'znanost' temelji na veri);/
Prijateljski nasvet med štirimi očmi (saj ni treba, da cel forum ve): raje ostani pri enovrstičnicah, saj velja, da je količina nesmislov premo sorazmerna z dolžino stavkov, ki jih napišeš v potu svojega obraza...
Re: Čudeži in znanost
Pa je to res? (Aroma = bouquet = cvetica?)vojko napisal/-a:Ja, Francozi, ki so 'profesorji' za vina in 100 let pred ostalimi v vinski kulturi, mu rečejo: bouquet, pri nas pa mu rečemo 'cvetica', kar je bolj romantično kot 'aroma', se ti ne zdi?Roman napisal/-a:V njem je pač poseben duh.vojko napisal/-a:Posebno sauvignon te 'prevzame' in to dobesedno...
In drugo vprašanje:
kaj poleg arome enologi še razlikujejo/poznajo/ocenjujejo?
Re: Čudeži in znanost
Dolžina stranice da je 4'6 mm, ali to drži?vojko napisal/-a: 'Čebelja matematika' je unikatna, saj satovje v obliki pravilnih šesterokotnikov s točno 4,6 milimetra dolgimi stranicami kar najbolj idealno zapolni površine z uporabo najmanj gradbenega materiala, voska. Noben inženir z uporabo najbolj sofisticirane matematike ne bi mogel predlagati boljše oblike satja!
In ali je dolžina bistvena (recimo, če bi bila 4 mm, ali 6)?
Re: Čudeži in znanost
Preprosti je napisal:
Organoleptična ocena vina in žganja se izvaja po 20 točkovnem Buxbaum sistemu. Popolno vino bi dobilo oceno 20 točk.
Za nepopolnosti pri spredaj naštetih lastnostih se točke odštevajo. Vina so razvrščena v naslednje kategorije:
- vino, ocenjeno z najmanj 12,1 točke: namizno vino z nekontroliranim geografskim poreklom; (če je ocena nižja, ne sme v javno prodajo)
– vino, ocenjeno z najmanj 14,1 točke: namizno vino z geografsko oznako oziroma deželno vino – PGO;
– vino, ocenjeno z najmanj 16,1 točke: kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom oziroma kakovostno vino ZGP ali kakovostno vino;
– vino, ocenjeno z najmanj 18,1 točke: vino, ki ima zaradi ocene v prometu lahko oznako vrhunsko vino ZGP oziroma za uvožena vina ekvivalentno oznako najvišje kakovosti.
Seveda je. Zakaj ne bi bilo?Pa je to res? (Aroma = bouquet = cvetica?)
Barvo in okus, včasih še bistrost in harmoničnost.In drugo vprašanje:
kaj poleg arome enologi še razlikujejo/poznajo/ocenjujejo?
Organoleptična ocena vina in žganja se izvaja po 20 točkovnem Buxbaum sistemu. Popolno vino bi dobilo oceno 20 točk.
Za nepopolnosti pri spredaj naštetih lastnostih se točke odštevajo. Vina so razvrščena v naslednje kategorije:
- vino, ocenjeno z najmanj 12,1 točke: namizno vino z nekontroliranim geografskim poreklom; (če je ocena nižja, ne sme v javno prodajo)
– vino, ocenjeno z najmanj 14,1 točke: namizno vino z geografsko oznako oziroma deželno vino – PGO;
– vino, ocenjeno z najmanj 16,1 točke: kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom oziroma kakovostno vino ZGP ali kakovostno vino;
– vino, ocenjeno z najmanj 18,1 točke: vino, ki ima zaradi ocene v prometu lahko oznako vrhunsko vino ZGP oziroma za uvožena vina ekvivalentno oznako najvišje kakovosti.
Re: Čudeži in znanost
Si odšel na komite (občinski?) samoiniciativno na prijateljsko debato, ali so te poklicali na zagovor (ker novih okoliščin nisi bil predhodno 'preveril' in se je zato zgodilo, da 'nisi bil na trenutni partijski liniji')?vojko napisal/-a:To imam še iz partijskih časov. Pogosto sem imel o čem svoje mišljenje, a se z njim nisem strinjal. Nato sem šel na komite vprašat, kaj prav – za - prav mislim...bargo napisal/-a: Dobro, vendar nič hudega, saj se tudi s seboj ne strinjaš velikokrat.
Re: Čudeži in znanost
Seveda je, glede na parametre: minimalna površina (oz. bolje volumen) in poraba voska ter velikost panja.Rock napisal/-a:Dolžina stranice da je 4'6 mm, ali to drži?vojko napisal/-a: 'Čebelja matematika' je unikatna, saj satovje v obliki pravilnih šesterokotnikov s točno 4,6 milimetra dolgimi stranicami kar najbolj idealno zapolni površine z uporabo najmanj gradbenega materiala, voska. Noben inženir z uporabo najbolj sofisticirane matematike ne bi mogel predlagati boljše oblike satja!
In ali je dolžina bistvena (recimo, če bi bila 4 mm, ali 6)?
Več o tem:
http://archive.org/stream/arxiv-math990 ... 2_djvu.txt
Re: Čudeži in znanost
Nisi zaznal avtoironije v teh oksimoronih:Rock napisal/-a:Si odšel na komite (občinski?) samoiniciativno na prijateljsko debato, ali so te poklicali na zagovor (ker novih okoliščin nisi bil predhodno 'preveril' in se je zato zgodilo, da 'nisi bil na trenutni partijski liniji')?vojko napisal/-a:To imam še iz partijskih časov. Pogosto sem imel o čem svoje mišljenje, a se z njim nisem strinjal. Nato sem šel na komite vprašat, kaj prav – za - prav mislim...bargo napisal/-a: Dobro, vendar nič hudega, saj se tudi s seboj ne strinjaš velikokrat.
-imam o nečem svoje mišljenje, a se z njim ne strinjam,
-šel sem na komite (ženo, prijatelja, ipd.) vprašat, kaj mislim?
Re: Čudeži in znanost
Sluzavec, zakaj pa ne?vojko napisal/-a:Naši vrli, pošteni, svobodoljubni, demokratični farji ne morejo iz svoje kože... Še vedno se jim kolca po Kriegskammeradih...
Nemački nedeljnik 'Die Zeit' je u petak u svom internet izdanju objavio vest o izjavi predsedavajućeg biskupske konferencije Hrvatske nadbiskupa Želimira Puljića koji je predložio referendum o ponovnom uvođenju u vojsku fašističkog pozdrava "za dom spremni", pod naslovom "Hrvatski nadbiskup poziva na referendum o fašističkom pozdravu".
Taj pozdrav su, kako podseća nemački nedeljnik, koristile hrvatske ustaše, koje su bile povezane sa Hitlerovom Nemačkom i on je od tada zabranjen.
"Neki od velikodostojnika katoličke crkve otvoreno simpatišu ustaše", navodi "Die Zeit".
Preprosti, boš komentiral?
Najprej, ne poznam zatrjevane vesti; resničnosti se mi ne da preverjati; vse, kar pride od tebe, je a priori sumljivo.
Ne glede na povedano:
• izrazi 'za dom spremni', ali 'domobranec', ali 'brambovec' so lepi (kratki, vsebinski, stvarni, zato tudi priljubljeni pri ljudeh [kar je politično izredno zaželena lastnost]);
• 'za domovino s Titom, naprej' - je druga kategorija (totalitarnost, kult osebnosti, marksistično-komunistična puhlica);
• sprašujem se, od kod sovraštvo med Hrvati in Srbi (ustaši in četniki sta militantni krili narodov [kot IRA v S. Irski], Bosna je služila kot tampon?; Hrvati imajo lepo državno tradicijo, so 'tostran' demarkacijske črte?; Srbi so mali, mnogo pod okupacijami, izgubljene odločilne bitke, zato so frustrirani in pretirano ekspanzionistični, 'onstran' DČ in z drugačno kulturo?);
• tako kot so boljševiki krivi za 2. sv. vojno, je del sovjetsko usmerjenih srbskih oficirjev, z izvedbo državnega udara ('bolje rat, nego pakt') kriv za okupacijo monarhične J., ki se je začela 6.4.1941;
Hrvati niso zgolj stali križem rok, ampak so poskušali rešiti, kar se je dalo, in čez 4 dni ustanovili lastno državo, NDH;
• Srbi so ravnali nekoliko drugače (četniki, 'plava garda', D. MIHAJLOVIĆ, sedaj že rehabilitiran);
• Slovenci smo ravnali dokaj pasivno, tako zoper okupatorje kot kasneje morilce lastnega naroda (PIF, OF, komunistične 'narodno-osvobodilne borce');
• Slovenci moramo še napisati novo zgodovino, in izreči sodbo nad zgoraj imenovanimi morilci (pravimi izdajalci).
Re: Čudeži in znanost
Sluzavec: RIP. (Še vedno gre dovolj dobro.)vojko napisal/-a:Kadar 'izjemoma' napišeš kaj več kot enovrstičnice, ga tudi 'izjemno' dobro pihneš, Preprosti!Rock napisal/-a:Bom izjemoma odgovoril:
zunanje stvarstvo je dostopno človeškemu razumu; ta razum je izredno orodje (recimo, Einstein A. je izrekel lepe misli o tem, kaj lahko ugotovimo, da sploh lahko ugotovimo, kaj nam je neznano, o razmerju med ugotovljenem in neznanim, in kaj ugotovitve o znanem in neznanem pomenijo); z razumom lahko prek stvarstva sklepamo na Stvarnika;
opisani razum nam preskrbi 'evidentne dokaze' (ki so najmočnejši, boljši od empiričnih [le-ti temelje na 'domnevi indukcije', zato je pravilna trditev, da 'znanost' temelji na veri]);
opisana sposobnost razuma daje podlago za 'a priori teorijo' (človek se ne rodi kot 'tabula rasa').
Kaj tako neznansko smešnega že dolgo nisem prebral in sem se kraljevsko zabaval.
Najbolj smešna – kaj smešna – klovnovska pa je seveda tista: /... zato je pravilna trditev, da 'znanost' temelji na veri);/
Prijateljski nasvet med štirimi očmi (saj ni treba, da cel forum ve): raje ostani pri enovrstičnicah, saj velja, da je količina nesmislov premo sorazmerna z dolžino stavkov, ki jih napišeš v potu svojega obraza...
Re: Čudeži in znanost
Če me boš prepričal, bom to podrobnost sprejel v svoj LEKSIKON RESNICE (Podleksikon: NEPRAVNO ZNANJE).vojko napisal/-a:Seveda je. Zakaj ne bi bilo?Rock napisal/-a:Pa je to res? (Aroma = bouquet = cvetica?)
Opredeli prosim na kratko vseh 5 elementov.In drugo vprašanje:
kaj poleg arome enologi še razlikujejo/poznajo/ocenjujejo?
---------------
Barvo in okus, včasih še bistrost in harmoničnost.
Ti elementi so relevantni tako za bela kot rd. vina, in za cviček (ki je 'spojina'?)?
Kaj je organoleptična ocena?Organoleptična ocena vina in žganja se izvaja po 20 točkovnem Buxbaum sistemu. Popolno vino bi dobilo oceno 20 točk.
Za nepopolnosti pri spredaj naštetih lastnostih se točke odštevajo. Vina so razvrščena v naslednje kategorije:
- vino, ocenjeno z najmanj 12,1 točke: namizno vino z nekontroliranim geografskim poreklom; (če je ocena nižja, ne sme v javno prodajo)
– vino, ocenjeno z najmanj 14,1 točke: namizno vino z geografsko oznako oziroma deželno vino – PGO;
– vino, ocenjeno z najmanj 16,1 točke: kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom oziroma kakovostno vino ZGP ali kakovostno vino;
– vino, ocenjeno z najmanj 18,1 točke: vino, ki ima zaradi ocene v prometu lahko oznako vrhunsko vino ZGP oziroma za uvožena vina ekvivalentno oznako najvišje kakovosti.
Kaj je PGO?
Ali se šampanjec šteje za vino?
Re: Čudeži in znanost
Seveda je - kaj?vojko napisal/-a:Seveda je,Rock napisal/-a:Dolžina stranice da je 4'6 mm, ali to drži?vojko napisal/-a: 'Čebelja matematika' je unikatna, saj satovje v obliki pravilnih šesterokotnikov s točno 4,6 milimetra dolgimi stranicami kar najbolj idealno zapolni površine z uporabo najmanj gradbenega materiala, voska. Noben inženir z uporabo najbolj sofisticirane matematike ne bi mogel predlagati boljše oblike satja!
In ali je dolžina bistvena (recimo, če bi bila 4 mm, ali 6)?
Glede na površino ali volumen?glede na parametre: minimalna površina (oz. bolje volumen)
Ali to pomeni: 4'6 mm je optimalna dolžina (stranice šesterekotnika), glede na velikost čebel? - Ampak, dvomim: saj niso vse čebele iste velikosti, ali pač? Matica je pač večja. In troti, čmrlji? - Ravno 4'6 mm torej ni bistvenih? - M. Vidmar je kratko pisal o čebelah (o inteligentnosti satovja: šesterokotnik je za sat optimalni lik), poznaš?in poraba voska ter velikost panja.
Hvala.