Preprosti je napisal:
Vzrok za to, da je postal ateist, materialist?
Enak kot pri večini eruditov, intelektualcev in sploh ljudi, ki ne marajo dogem brez dokazov, se pravi: racionalen premislek, podprt z obsežno literaturo in primeri z dokazi. Marx je že kot mladenič razmišljal s svojo glavo, izven okostenelih (verskih, filozofskih, političnih, ekonomskih) dogem. Toda pri 'revolucioniranju vsega obstoječega' (njegova sintagma) je kot pogoj
sine qua non za vsakršno emancipacijo človeka postavil na prvo mesto emancipacijo od religioznosti.
Da je bil 'najbolj upoštevan kritik religij':
kdo tako trdi (subjektno vprašanje),
Večina sociologov religije. Recimo Titus Hjelm (Religion, Discourse and Power:A Contribution towards a Critical Sociology of Religion, Critical Sociology, 0(0) 1–17, 2013); A. Toscano (Rethinking Marx and Religion, 2015 Marxismes au 21e siècle : séminaire en partenariat avec Espaces-Marx, la Fondation Gabriel-Péri, le séminaire « Lectures de Marx » (ENS Ulm); Gilbert Achcar (Marxists and Religion - yesterday and today, International Viewpoint 2005); David H. Kessel (Marx, Religion, and Sociology of Religion, American Sociological Association meeting in Detroit in September, 1983), Henri Lefebvre (The Sociology of Marx, New York: Vintage Books, 1969 izvleček: Henri Lefebvre on Marx, Religion, Philosophy, Ideology & Politics,Marxian Thought and Sociology; Stanford Encyclopedia of Philosophy, 2010, Karl Marx, itd.
ali zaradi česa naj bi bilo tako (objektno vprašanje)?
Marxova kritika religije je superiorna vsem kasnejšim (predvsem mislim tu na Durkheima and Weberja) iz več razlogov. Glavni so po mojem tile:
Marx se ni ustavil tam, kjer se je Feuerbach (ki je bil sicer odličen in radikalen kritik religije). To je šele izhodišče za njegov pristop. Pri njem tako definicija religije kot 'vzdih ogrožene kreature, čustvo brezsrčnega sveta' ter 'duh brezdušnih razmer' ni le opis nekega stanja zaostale družbene zavesti
per se, ampak opis totalitete sveta v kateri obstaja. Kajti vera ni le določen
Weltanschauung, ki si ga prosto izberemo (ali pa ne), je odsev dejanske človeške bede, hkrati tudi protest proti njej. Religija je avtoiluzija, ki popači družbeno realnost, ker prikriva dejanske vzroke trpljenja in bede.
Pri Marxu kritika religije, politike, ekonomije in sploh družbenih razmer ni vaja iz filozofije, neke vrste filozofski larpurpartizem, ampak aktiven napor, da se ta svet spremeni, da se poišče njegovo novo, boljše 'čustvo', ki ne bo imelo 'brezsrčnega srca'. To je pregnantno izrazil v njegovi slavni 11. tezi o Feuerbachu (ki je vgravirana na njegovem nagrobnem spomeniku na pokopališču v Highgateu v Londonu):
"Filozofi so svet samo različno
interpretirali; gre pa zato, da ga
spremenimo." (Marxovi poudarki).
Naslov njegove disertacije?
Differenz der demokritischen und epikureischen Naturphilosophie (1841)
S katerega področja je doktoriral?
Filozofije.
Pri kom je doktoriral?
Bruno Bauer.