Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

ZdravaPamet napisal/-a:USSR = Unija Sovjetskih Socialističnih Republik?
Ne, to je angleška okrajšava za : Union of Soviet Socialist Repupblics. V slovenščini ZSSR (Zveza Sovjetskih Socialističnih Republik).

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

derik napisal/-a:Vojko, hvala. Zavedam se, da je težko napraviti objektiven povzetek diskusije, ki jo usmerjajo večinoma subjektivne pozicije. Mogoče preseneča, da niti na "znanstvenem" forumu nismo sposobni bolj znanstvene razprave. Pa ne mislim, da razprava ni zanimiva in koristna, prav nasprotno.

Dve stvari nekoliko zbodeta v oči. Včasih se ne potrudimo razumeti, kaj je pravzaprav sogovornih mislil s svojo trditvijo - mogoče nam je preveč pomembno, na katero "stran" v diskusiji ga skušamo uvrstiti. Sam sploh ne zastopam nobene "strani" in pišem le to, kar mi pride na misel, v nekaterih odzivih pa se stereotipno predpostavlja še vse kaj drugega.

Druga pomanjkljivost diskusije pa se mi zdi v tem, da nas prehitro zanese v stranske teme, ki nas nekako ves čas žulijo (recimo poudarjanje vloge islama, čeprav se ta precej manj naslanja na čudeže kot pa krščanstvo). Za osredotočenje na osredne probleme načete teme nam potem nekako zmanjka energije.

No, lahko da bo tvoj povzetek še bolj poživil že tako živahno debato.
Tudi mene motita ti dve stvari. Tudi jaz včasih premalo pretehtano skušam izluščiti smisel oponentovega posta, ali pa zapadem v skušnjavo, da bi citiral samo tisti del, ki mi ustreza. Ampak to je po moje pač neizogibno pri zagreti diskusiji. Po naravi stvari gledamo vse skozi lastno optiko, ta pa ni vedno brezhibna, še posebj pa ne objektivna. Človek se pač ne more dvigniti "nad sebe" in diskutirati z nekega brezosebnega, objektivnega stališča.

Pa še tole, kar sem nekje že zapisal: smisel javne debate ni, da bi bil ne vem kako tenkočuten in obziren; gre za to, da z argumenti "premagaš" sobesednika in ubraniš svojo pozicijo. Seveda pa mora biti argumentacija strogo ad rem. Ko se nekdo odloči, da bo vstopil v ring javnega diskurza, se pač mora sprijazniti z (včasih neprijetnim) dejstvom, da ga ne bodo le hvalili in mu ploskali; pripravljen mora biti, da bo tudi padalo po njem, da bo dobil udarce vrnjene. To pa boli...

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Problemi je napisal:
Zločinci, katere omenjaš tudi muslimani niso bili, bili so navadni bolni plačanci, asasini.

Toliko z moje strani o tem.
Težko si predstavljam, da bi se nekdo razstrelil za plačilo. Ko si enkrat razmazam po stropu ali tvoji koščki ležijo stotine metrov vsaksebi, ti plačilo za zločin bolj malo pomaga, vsaj na tem svetu...če pa seveda verjameš v poplačilo za zločin na onem svetu, potem je to seveda druga zgodba...

Toliko z moje strani o tem

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

derik napisal/-a:Vojko, hvala. Zavedam se, da je težko napraviti objektiven povzetek diskusije, ki jo usmerjajo večinoma subjektivne pozicije. Mogoče preseneča, da niti na "znanstvenem" forumu nismo sposobni bolj znanstvene razprave. Pa ne mislim, da razprava ni zanimiva in koristna, prav nasprotno.
Problem, ki ga sam vidim glede znanstvenosti razprav je, da v zadnjem času večina argumentov znotraj znanstvenih (družboslovnih) razprav - no vsaj trend takšnega početja je naraščajoči - temelji na statistiki. Ta je sicer lahko pripomoček, nikakor pa ne sme biti glavno vodilo pri sklepanju. Pri obravnavi takšnih tem je potrebno imeti v mislih tudi sledeče, naj citiram:

"Kaj je druga scena? Po splošnem nazoru vemo, katere univerzitetne discipline raziskujejo družbeno razsežnost. Obče sprejeto je, da so družbena dejstva in družbeno življenje predmet raziskovanja družboslovja in humanistike. V strogem pomenu družbeno življenje raziskuje sociologija, kulturne forme sodobnega življenja raziskujeta antropologija in kulturologija, medtem ko psihoanaliza in socialna psihologija raziskujeta načine konstitucije subjektivnosti. Omenjene vede se z izjemo psihoanalize, ki ima specifični status, razlikujejo od objektivistične metode moderne znanosti ravno po predmetu raziskovanja in metodičnem doktrinalu. Zavezane so tradiciji idiografske/interpretativne metode, ki je utemeljena v notranjih vednostnih postopkih raziskovanja in razumevanja družbenih pojavov. Gre predvsem za notranje hermenevtično raziskovanje pojavov ter proizvajanje mnoštva možnih in verjetnih pomenov - več-smiselnih interpretacij, ki jih imajo ti pojavi. ... Gre za relativizacijo objektivizma in enosmiselnih resnic oziroma uveljavljane metodičnega pluralizma in pluralizacije resnic. Slednje seveda za scientistični objektivistični doktrinal ni sprejemljivo." (N. Janović, Načini konstitucije subjektivnosti v družbi spektakla)
Dve stvari nekoliko zbodeta v oči. Včasih se ne potrudimo razumeti, kaj je pravzaprav sogovornih mislil s svojo trditvijo - mogoče nam je preveč pomembno, na katero "stran" v diskusiji ga skušamo uvrstiti. Sam sploh ne zastopam nobene "strani" in pišem le to, kar mi pride na misel, v nekaterih odzivih pa se stereotipno predpostavlja še vse kaj drugega.
Ja, kaj se zdaj pritožuješ, so te prepoznali za globokega vernika. Kdo ti je kriv, kaj pa braniš zdrav razum. :)
Druga pomanjkljivost diskusije pa se mi zdi v tem, da nas prehitro zanese v stranske teme, ki nas nekako ves čas žulijo (recimo poudarjanje vloge islama, čeprav se ta precej manj naslanja na čudeže kot pa krščanstvo). Za osredotočenje na osredne probleme načete teme nam potem nekako zmanjka energije.
Najbolj problematično se mi zdi v povezavi islam/znanost to, da islam oziroma Koran dejansko na noben način ne omejuje znanosti. Celo spodbuja jo. Že ob neki drugi priliki sem rekel, da me prav zanimajo vsi , no vsi, razlogi, zakaj ali kaj je vodilo voditelje "muslimanskih ljudstev", da so se odločili za drugačno pot, kot jo je mahnila Evropa, sploh vsled dejstvu, da se je pri njih renesansa zgodila veliko prej, kot v kristjanski Evropi. Da ne bo pomote, tu ne trdim, da je njihova pot napačna, zgrešena, da je naša edina prava itn. Torej ne gre mi za primerjalno analizo, zanimajo me zgolj vzroki. Ampak, ob priliki se bom spustil tudi v to ... :)
Zadnjič spremenil problemi, dne 19.9.2012 12:49, skupaj popravljeno 3 krat.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

bargo napisal/-a:Da me ne bi razumel narobe. Seveda se načeloma strinjam, samo ti preveč "sodiš" in zapiraš vrata. Tako malce, me asociraš na kakšnega verskega dogmatika. To JA, to pa NE !.


Mogoče to pozicijo dobro opiše naslednji, sicer povsem klišejski, dialog iz naslednjega članka, katerega priporočam v branje: http://www.resnica-haq.com/islamske-tem ... misli.html

"V nekem pogovoru mi je bilo rečeno:
»Ti nisi svoboden.«
»Zakaj,« - sem vprašal.
»Ali verjameš v obstoj Boga,« - mi je rekel.
»Da, verjamem.«
»Ali se postiš in moliš k Bogu?«
»Da.«
»Potem ti nisi svoboden.«
Zatem sem ga vprašal: »Kako lahko rečeš, da ne razmišljam svobodno?«
»Zato ker verjameš v nesmiselnosti, ki sploh ne obstajajo.« - mi je odvrnil.
»Pa ti? V kaj ti verjameš? Kaj misliš, kdo je ustvaril vesolje in življenje,« - sem ga vprašal.
»Narava!«
»Kaj pa je to narava?«
»To je neomejena skrivnostna sila, katere manifestacijo lahko doživim s čutili.« - je odgovoril."

Dialog zelo lepo prikaže tisto, kar se je zgodilo v času razsvetljenstva v Evropi, torej ko smo na (simbolno) mesto Boga postavili Naravo. Dogmatičnost, fundamentalnost ... torej lastnosti, ki so spremljale oziroma ki spremljajo religije ves čas, so ostale. Ostale so vtkane v našo miselnost, potlačili smo jih v nezavedno. Tisto nezavedno, katero potem determinira naš odnos tako do nas kot tudi drugih in drugačnih.

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

vojko napisal/-a:Ne, to je angleška okrajšava za : Union of Soviet Socialist Repupblics. V slovenščini ZSSR (Zveza Sovjetskih Socialističnih Republik).
Evropska unija pa ni zveza? USSR je čisto lahko unija sovjetskih socialističnih republik. Ni nobene težave pri tem. Morda ni bilo to ime v rabi, ampak sojuz je sojuz.

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik »

problemi napisal/-a:Problem, ki ga sam vidim glede znanstvenosti razprav je, da v zadnjem času večina ragumentov znotraj znanstvenih (družboslovnih) razprav - no vsaj trend takšnega početja je naraščajoči - temelji na statistiki. Ta je sicer lahko pripomoček, nikakor pa ne sme biti glavno vodilo pri sklepanju.
Na to jaz opozarjam, ko pravim, da se znanstveni metodi neko področje že po definiciji izmika. Znanstvena metoda naravoslovnih znanosti je čudovito orodje, vendar je strogo specializirano. Vprašanje je, ali je za razpravo o širših vidikih življenja sploh potrebna kakšna metoda in kakšne metode so nam na voljo.
Ja, kaj se zdaj pritožuješ, so te prepoznali za globokega vernika. Kdo ti je kriv, kaj pa braniš zdrav razum.
Mene ne zanima, ali je kdo veren (veruje v določene verske dogme). Bolj pomembno se mi zdi, ali ima razvit posluh za duhovno. To je podobno kot z glasbo. Če kdo tega posluha nima, gre pogovor nekako povsem mimo. Nekateri ateisti zmotno mislijo, da duhovno pomeni verjeti v telepatijo, čudeže, stvarnika in fizična nebesa.
Že ob neki drugi priliki sem rekel, da me prav zanimajo vsi , no vsi, razlogi, zakaj ali kaj je vodilo voditelje "muslimanskih ljudstev", da so se odločili za drugačno pot, kot jo je mahnila Evropa, sploh vsled dejstvu, da se je pri njih renesansa zgodila veliko prej, kot v kristjanski Evropi.
Precejšnjo vlogo ima po mojem mnenju kolonijalizem (med 1500 in 1900) in posiljevanje z zahodno "kulturo", ki ga globalizacija zdaj nadaljuje v nekoliko drugačni obliki. Osvajalno globalizacijo smo evropejci prakticirali že vsaj od časa Aleksandra Velikega.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Derik je napisal:
Precejšnjo vlogo ima po mojem mnenju kolonijalizem (med 1500 in 1900) in posiljevanje z zahodno "kulturo", ki ga globalizacija zdaj nadaljuje v nekoliko drugačni obliki. Osvajalno globalizacijo smo evropejci prakticirali že vsaj od časa Aleksandra Velikega.
Tale tvoja teza je zelo zanimiva in provokativna, zato pa visoko diskutabilna.
Moje videnje zaostajanja držav, kjer vlada islam, je drugačno in sem ga podrobno opisal v tem forumu, zato se ne bom ponavljal.

Moja intervenca v diskusiji se bo omejila na tele opazke.

Menim, da – v skladu z marksističnim pojmovanjem vzvodov, ki odločilno določajo tok zgodovine – v končni konsekvenci determinira vzpon ali propad civilizacij, imperijev, držav – stopnja razvitosti njihovih tehnološko-znanstvenih resursov. Vojne dobiva v končni konsekvenci – ne »srce junačko«, kot so nas učili v JLA - ampak tehnologija, ki stoji za tem vojnim strojem. Primerov za to je v zgodovini ogromno in vsi kažejo v to smer.

Tvojo tezo bi lahko obrnili tudi takole: če bi islamske države imele superiorno tehnologijo, (conditio sine qua non za to pa je svoboda raziskovanja in sploh mišljenja in naklonjena atmosfera v celotni družbi do novih idej, revolucionarnih zamisli in podpora R&R), bi nas (Evropejce in sploh Zahodnjake) v preteklosti in danes islamske kolonialne velesile »posiljevanje z islamsko "kulturo", ki bi jo globalizacija nadaljevala v nekoliko drugačni obliki.«
Namesto nas Evropejcev bi muslimani »osvajalno globalizacijo prakticirali že vsaj od časa zavzetja Dunaja (1683)«, če bi do njega prišlo, pa na srečo ni.

Kakšno je stanje po neki bitki leta 1389, ko pa so muslimani zmagali in nato prakticirali lokalno »posiljevanje z islamsko 'kulturo'" v tistih krajih, pa vidimo danes.

Ne smemo pozabiti, da je bil Otomanski imperij (»bolnik na Bosporju«) ob času svojega razpada (po 1.sv. vojni) najbolj zaostala državna tvorba v Evropi. Današnja moderna Turčija, ki je postala regionalna sila in ima aspiracije vstopa v EU, se ima za svoj (kulturni in materialni) vzpon zahvaliti Kemalu Atatuerku, ki jo tako radikalno evropeiziral, da se sama ni več prepoznala čez noč.

Kaj je najprej naredil?
Ukinil je šeriatsko pravo(1926), prepovedal javno nošnjo verskih obeležij (moških fesov in turbanov in ženskih feredž in burk,1925), ukinil islamski koledar, merske enote in čas (1925), arabsko pisavo je zamenjal z latinico (1928) in podelil ženskam volilno pravico ter druge (za nas Evropejce samoumevne) ustavne pravice (1932), razpustil je versko usmerjene univerze in jih organiziral po evropskem zgledu, predpisal obvezno uporabo osebnih imen in priimkov(1934) itd.

To so dosežki, s katerimi se še danes ne more pohvaliti skoraj nobena druga muslimanska država.
Kako močne so korenine islamske teokracije v sicer formalno sekularni Turčiji priča podatek (ki sem ga v tem forumu že navedel) o vztrajnih poskusih zavrteti kolo zgodovine nazaj, torej reislamizacija.

Mislim, da je to nekaj odločilnih dejavnikov za civilizacijski zaostanek islamskih držav.

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik »

Praviš, da je zaostalo Turčijo po evropskem zgledu moderniziral Atatuerk po Prvi svetovni vojni, s čemer se še danes ne more pohvaliti skoraj nobena druga muslimanska država.

Poglejmo primer Iraka. To je področje nekdanje Mezopotamije, zibelke civilizacij. V času evropskega mračnega srednjega veka je tam cvetela Zlata doba Islama, ki so jo v 13. stoletju uničili Mongoli (ki takrat še niso bili muslimani), v 14. stoletju pa so zavladali Turki. Ko je ozemlje po Prvi sv. vojni prišlo izpod turške vladavine, so ga prevzeli Angleži, ki so vzpostavili monarhijo in Iraku postavili nacionalno nepravične meje (na škodo Šiitov in Kurdov). V času, ko je Atatuerk delal v Turčiji reforme, pa so Angleži v okupiranem Iraku podpirali nazadnjaške šejke, da so lažje parirali nezadovoljnemu mestnemu prebivalstvu. Angleži bi takrat lahko vpeljali reforme, a jim to ni ustrezalo.

Zanimiv je tudi primer Alžirije, ki jo je 1830 zasedla Francija, ki je s svojo strahovlado dosegla v naslednjih 40 letih zmanjšanje števila prebivalstva za eno tretjino, zapustila pa jo je šele leta 1962 zaradi osvobodilne vojne.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

derik napisal/-a:Praviš, da je zaostalo Turčijo po evropskem zgledu moderniziral Atatuerk po Prvi svetovni vojni, s čemer se še danes ne more pohvaliti skoraj nobena druga muslimanska država.

Poglejmo primer Iraka. To je področje nekdanje Mezopotamije, zibelke civilizacij. V času evropskega mračnega srednjega veka je tam cvetela Zlata doba Islama, ki so jo v 13. stoletju uničili Mongoli (ki takrat še niso bili muslimani), v 14. stoletju pa so zavladali Turki. Ko je ozemlje po Prvi sv. vojni prišlo izpod turške vladavine, so ga prevzeli Angleži, ki so vzpostavili monarhijo in Iraku postavili nacionalno nepravične meje (na škodo Šiitov in Kurdov). V času, ko je Atatuerk delal v Turčiji reforme, pa so Angleži v okupiranem Iraku podpirali nazadnjaške šejke, da so lažje parirali nezadovoljnemu mestnemu prebivalstvu. Angleži bi takrat lahko vpeljali reforme, a jim to ni ustrezalo.

Zanimiv je tudi primer Alžirije, ki jo je 1830 zasedla Francija, ki je s svojo strahovlado dosegla v naslednjih 40 letih zmanjšanje števila prebivalstva za eno tretjino, zapustila pa jo je šele leta 1962 zaradi osvobodilne vojne.
Vse, kar si napisal je res in samo potrjuje mojo tezo, razvito v prejšnjem postu. Pravo vprašanje je, ZAKAJ sta Anglija in Francija postali kolonialni sili, ne pa recimo Alžir ali Irak!

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: ČUDEŽI IN ZNANOST

Odgovor Napisal/-a Rock »

vojko napisal/-a:
Rock napisal/-a:Se ne strinjam.
(Lahko da) obstaja meta-etika, ni pa različna od svetih spisov (prav zato so "sveti").
Zato, in tudi iz drugih razlogov, je etika (v smislu morale) nujno religiozna.
Ta nemojte kaz'ti! :lol:
Obžalujem, če si zadobil blodnje.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Motore napisal/-a:
Rock napisal/-a:Kar z drugimi besedami pomeni, da človek s potekom časa napreduje, toda pozitivno znanje vsebuje dodatek, da človek z znanostjo ne more vsega razrešiti, in na ta dodatek se ne sme pozabiti.
Največ lahko rešimo z znanostjo.
Ne.
Prav ta zaključek je napačen, ker znanost je danes nesporno samo-omejevalna, človek pa je seveda daleč več kot le ratio.
Ali še z drugimi besedami:
znanosti človek ne sme postaviti na božji prestol (ker za to nima znanstvenega razloga).
---------------
Niti je ne poskuša, tudi če bi jo, božjega prestola ni.
Napaka.
Dobršnemu delu človeštva je uspelo ,ukiniti, Boga, katastrofalne posledice so vsepričujoče.
Otroke imajo pravico vzgajati (edino) starši,
----------------
Tisti edino je verjetno v oklepaju, ker nekateri starši zlorabljajo otroke.
Pripomba je neumestna, kajti že dolgo tega so iskali z lučjo pri belem dnevu poštenega človeka.
Vzgoja sme biti religiozna (kolikor je primerna starosti otroka), če starši tako žele.
------------------
In ta starost seveda ni pri enemu leto ko otroka krstijo, ne pri 4 letu (najmlajši) ko gre otrok h verouku. Pravzaprav do najmanj 6. razreda starost po mojem mnenju še ni primerna. Ter če ta religioznost pomeni, da so otroku sprani možgani in bo naredil samomorilski napad, ker pričakuje 72 devic v nebesih, a je to še primerna vzgoja?
Bi se strinjal s tako vzgojo, da otrok ne sme biti sebičen, ampak bratski, in da se mora naučiti postaviti zase?
Če je odgovor pozitiven, imaš katoliško stališče. Bravo.
Grimmove pravljice so sicer lepe, tudi Andersenove, pa še kakšne basni tudi uživajo svetovno slavo - a z Biblijo ta dela niso primerljiva. (Biblijo morejo starši oceniti, če so za to sami usposobljeni.)
--------------
Imaš prav, pravljice, ki so v Bibliji niso primerne za otroke, so preveč strahotne.
Za žalitev bi na islamskem območju prišel ob glavo.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

derik napisal/-a:Na to jaz opozarjam, ko pravim, da se znanstveni metodi neko področje že po definiciji izmika.
Vem, da veš. :) Pri tem je pa zanimivo, da se ji izmika - v primeru, da koga zanima kaj derik misli z izmika, lahko tudi tu dobite nekaj informacij:viewtopic.php?p=41766#p41766 - ravno tisto, kar pravzaprav objektivna moderna znanost "izmisli", torej subjekt. Cogito ergo sum! (R. Descartes)
Znanstvena metoda naravoslovnih znanosti je čudovito orodje, vendar je strogo specializirano. Vprašanje je, ali je za razpravo o širših vidikih življenja sploh potrebna kakšna metoda in kakšne metode so nam na voljo.
Zelo dobro vprašanje. Odgovoril bi, da mogoče niti ni bistveno ali nečemu rečemo metoda ali ne, konec koncev bi lahko metodo pripisali tudi nekomu, ki bi o vsem govoril zgolj, kot pravijo, "iz srca". Tisto, kar si sam želim je, da bi v obravnavo vsakega problema bilo vključeno čim večje število diskurzov (ved, disciplin znanosti), seveda diskurzov, ki lahko povedo karkoli relevantnega o nekem problemu. Zavedamo se, da obstajajo problemi, katere lahko reši izključno en diskurz, recimo fizika, no dva, če dodam matematiko. Seveda pa to ne pomeni, da je fizika ali pa kateri koli drug diskurz v kakšnem drugem primeru, pojasnil s tem vso (R)esnico. Je pa ogromno problemov, ki terjajo, da je v obravnavo vključeno čim večje število diskurzov. Težava je, da praviloma različne vede nekako hegemonizirajo problem, postavijo se za edino avtoriteto, oni vedo. Naj kot primer navedem recimo, po meni, zelo problematičen pristop, ki ga srečamo v ekonomiji. Hegemoniziranje problema ne pomeni nič drugega kot vsiliti jezik (govorico) - s tem se ne dopusti hermenevtična obravnava problema, če se tako izrazim - vsiliti metodo in (praviloma) označiti vse ostale diskurze za neznanstvene. Če malce karikiram, pa valjda nam naujo filozofi in sociologi bluzili o ekonomiji. Ja, hudiča, točno to, (tudi) oni bodo "bluzili" o ekonomiji, vi ekonomisti boste pa malce utišali! ( če bi bilo le po moje)
Nekateri ateisti zmotno mislijo, da duhovno pomeni verjeti v telepatijo, čudeže, stvarnika in fizična nebesa.
Povsem se strinjam, tudi sam ne vidim potrebe po tem.
Precejšnjo vlogo ima po mojem mnenju kolonijalizem (med 1500 in 1900) in posiljevanje z zahodno "kulturo", ki ga globalizacija zdaj nadaljuje v nekoliko drugačni obliki. Osvajalno globalizacijo smo evropejci prakticirali že vsaj od časa Aleksandra Velikega.
Tudi sam seveda vključujem v razmislek kolonializem vendar, če se ne motim - bom preveril - je prišlo, do zatona razvoja znanosti, kot bi imeli nek svoj temni srednji vek, že kar precej prej kot pred letom 1500.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

vojko napisal/-a:Vse, kar si napisal je res in samo potrjuje mojo tezo, razvito v prejšnjem postu. Pravo vprašanje je, ZAKAJ sta Anglija in Francija postali kolonialni sili, ne pa recimo Alžir ali Irak!
Vojko, ponudil si dobro iztočnico, ki mi bo omogočila pojasniti, kje vidim vzrok za razhajanje v najinih razmišljanjih.

Angliji in Franciji vse najbolje, tudi na področju znanosti, vendar na podlagi česa svojo kulturo razglašata za civilizacijo po kateri naj bi se vsi ostali narodi tega sveta ravnali? Torej, ali tehnološka razvitost zadostno legitimirala nekoga za takšno početje? Zakaj naj bi bil tehnološki razvoj glavni atribut, ki bi določal, kaj je civilizirano oziroma "paše" v civilizacijski razvoj, kar koli naj to pomeni, in kaj ne?

Iz tega logično sledi, da se ne morem strinjati s tvojim etnocentrizmom, na podlagi svoje kulture (ideologije) meriš ostale. Primer, vojko: "Mislim, da je to nekaj odločilnih dejavnikov za civilizacijski zaostanek islamskih držav".

Ne morem se niti strinjati s tvojim biologizmom. Primer, vojko: "Vojne dobiva v končni konsekvenci – ne »srce junačko«, kot so nas učili v JLA - ampak tehnologija, ki stoji za tem vojnim strojem. Primerov za to je v zgodovini ogromno in vsi kažejo v to smer". Čemu sploh vojne?

Za razliko od tebe se, pri poskusu neke refleksije oziroma "analize" dogajanja v sedanjem času, ne naslanjam na marksistično teorijo, ampak stremim po novih teorijah, ki nudijo sodobnejšo, natančnejšo analizo dogajanja okoli nas.
Kakšno je stanje po neki bitki leta 1389, ko pa so muslimani zmagali in nato prakticirali lokalno »posiljevanje z islamsko 'kulturo'" v tistih krajih, pa vidimo danes.
Hudirja, kakšno stanje pa je tam doli? Naj me skrbi?

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik »

vojko napisal/-a:Vse, kar si napisal je res in samo potrjuje mojo tezo, razvito v prejšnjem postu. Pravo vprašanje je, ZAKAJ sta Anglija in Francija postali kolonialni sili, ne pa recimo Alžir ali Irak!
Vojko, praviš da je tehnološka premoč odločilna za zmago v vojni in prevlado superiornejše kulture. Ta trditev je problematična, ker ni vedno tako. Pravzaprav vsaka civilizacija slejkoprej stakne nekoga, ki bil ji je kos in ta je lahko še tak barbar. Zlato dobo islamske kulture je uničila invazija manj razvitih Mongolov, Rimski imperij pa germanski barbari. Lažje je uničevati, kot pa graditi. Za razvoj civilizacij je značilno, da pridejo v nasičenje, dekadenco in ranljivost, ko jih zlahka uničijo naravne sile ali pa "necivilizirani" napadalci. Zahodna kultura, ki je povsem odvisna od tehnologije, je še posebno ranljiva.

Jaz bi rekel, da so k današnji zahodni civilizaciji prispevale mnoge kulture, še posebno pa so si na koncu "štafeto" podajali Grki, Rimljani, Arabci, Evropa, Zahod. Videli bomo, ali bo veriga dobila nov člen, ali pa se bo za nekaj časa prekinila.
problemi napisal/-a:Zakaj naj bi bil tehnološki razvoj glavni atribut, ki bi določal, kaj je civilizirano oziroma "paše" v civilizacijski razvoj, kar koli naj to pomeni, in kaj ne?
Točno. Civilizacija ni samo tehnologija in finance. Arabce je v precejšnji meri ravno zahodna arogantnost (kolonializem, Izrael, podpiranje feudalnih režimov v zameno za nafto) potisnila ob zid, iz katerega ekstremisti vidijo izhod v islamskem fundamentalizmu in obupanem teroriziranju zahoda.

Odgovori