Problemi je napisal:
Ne skrbi, saj si že "slep", nič ti ne vidiš, ti zgolj računaš, vojko te pa s primeri zalaga.
No, Sancho, ne bodi no tako skromen, čeprav je res, da je skromnost lepa čednost.
Naj te spomnim – in tudi ostale forumaše, ki so jim zbledeli v spominu – da si tudi ti skušal »zalagati s primeri«
shrinka, mene in vse vesoljno bralstvo na teh forumih.
Pa poglejmo, s kakšnimi primeri si nas »zalagal«!
VAGONI PRVIČ
Recimo, če pogledava zopet vagon, bova videla, da obstajajo različni vagoni, potniški, tovorni, eni so dvo-osni, eni štiri-osni, eni celo več-osni, eni imajo takšen napis eni drugačnega, eni so takšne izvedbe eni drugačne
... Vse to je reseničnost nekih materialnih entitet, torej vagonov./…/ Zato smo se vprašali, kaj pa je tisti minimum, ki je vsem vagonom skupen….
Vendar kot vidiva, vagon lahko zaznavava, opazujeva, raziskujeva ... Sploh, ker je odlično definiran z ()
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Pardon, bil je odziv! Ga želiš (še enkrat) prebrati? Tule je:« Bla, bla, bla, kvazifilozofsko razglabljanje, ki ni vredno počenega groša.»/avtor komentarja: shrink/.
RU
LETA, KATERE »PLATA« NI OKROGLA
Poglejmo: naredim napravo, ki je povsem podobna ruleti, zgolj "plata" ni okrogla, temveč ima obliko elipse
. Da bo stvar malo bolj zanimiva se "velika os" rulate rahlo premika od/do središča. V središče rulete postavimo lučko. Kuglico tudi opremimo z lučko. Zavrtimo ruleto in sputimo kuglico v utor. Zdaj ugasnem luč (vidi se zgolj srediče in pa kuglica) in tebi, ki si tako oddaljen, da ne veš, da je to naprava, rečem izračunaj mi gibanje kuglice okoli središča. Seveda, ker v nulo obvladaš STR, bi to storil z lahkoto. Rekel bi središče (masa) je ukrivilo prostor-čas ... zato kuglica ...
OK. Potem ti pa rečem, daj poglej malo bolje, kaj je med kuglico in središčem. Materija shrink, materija zapolnjuje "prostor" med kuglico in središčem.
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Pardon, bil je odziv! Ga želiš (še enkrat) prebrati? Tule je: "Bla, bla, bla, kvazifilozofsko razglabljanje, ki ni vredno počenega groša (drugič)" /avtor komentarja: shrink/.
UKRIVLJENI PROSTOR IN SILE V STR
Ali se midva gibljeva po ukrivljenem prostoru? Verjetno se. Za to, da se gibljeva pa potrebujeva silo-e, al ne?
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Pardon, bil je odziv! Ga želiš (še enkrat) prebrati? Tule je: "Ne, nadebudni fizik, NE potrebuješ nobene sile, da se giblješ po geodezikah! Ko govorimo o gibanju teles po ukrivljenem prostoru seveda – v nasprotju s tvojimi infantilnimi predstavami – ne poganjamo kolesa proti vetru, ne plavamo v vodi ali celo gazimo po snegu – zato ni nobenega upora, to je prosti pad v vakuumu, če ti je ta parabola bližja."
»Za to, da se gibljeva (po geodezikah) NE potrebujeva sile, al ne?« /avtor komentarja: vojko/.
KONJI
Vzemiva zopet za primer besedo konj. Beseda konj je materialna entiteta, saj je sesatvljena iz štirih materialnih znakov. Torej imamo materijo, ki pa je očitno izmislek, saj beseda (označevalec) konj nima nog, nima repa, ne moremo je jahati. Ta beseda označuje žival, konja, torej konkretno/objektivno/relano/samo po sebi entiteto. Ta konkretna/objektivna/... entiteta ima štiri noge, rep, lahko jo jahamo in jo po strukturi oziroma po entitetah materije, ki jo sesatvljajo, lahko razlikujemo od podobnih entitet (nima zgolj konj rep in štiri noge).
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Pardon, bil je odziv! Ga želiš (še enkrat) prebrati? Tule je: "Prvič, BESEDA konj NI materialna entiteta. Je pojem, termin, ki označuje v slovenščini neko specifično žival.
Drugič, tiskana ali pisana beseda »konj« je sestavljena iz štirih črk, ki imajo materialno podstat (in ne »postat«, kot pišeš ti).
»Torej imamo materijo, ki pa je očitno izmislek«, pišeš, kar spet ne drži.
Tretjič, materija »očitno« NI izmislek, ampak pojem, s katerim označujemo določeno kategorijo objektivne realnosti.
Četrtič, vse tvoje nadaljnje okorno motoviljenje okoli tega konja, ki da je »entiteta, ki ima štiri noge, rep, lahko jo jahamo« je klavrn izlet v filozofijo (shrink bi rekel v kvazifilozofijo) in po moje nima ne repa ne glave." /avtor komentarja: vojko/.
VAGONI DRUGIČ
Spomniva se tistega trka dveh vagonov. Vagona lahko označiva z (V1) in (V2). Ker smo sposobni (evolucija) ta pojav OPISATI lahko označimo z (m1) prvi vagon in z (m2) drugi vagon. Lahko naredim shemo, v kateri bodo pikice med entitetami pomenile "deluje na":
resničnost: (V1) ...... (V2)
opis: (m1) ..... (m2)
Vse OK. Z opisom ni res prav nič narobe. Lahko vidimo, da imamo štiri mesta, ki predstavljajo štiri entitete. Vidimo tudi, da ena entiteta deluje na drugo entiteto, in to smo opisali tudi s simboli in celo ugotovili, da to lahko velja za vse trke.
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Pardon, bil je odziv! Ga želiš (še enkrat) prebrati? Tule je: »Bla, bla, bla, kvazifilozofsko razglabljanje, ki ni vredno počenega groša" /avtor komentarja: shrink/.
KOCKICE PRVIČ - ZNOTRAJ KOCKIC
Zamislimo si zopet kocko napolnjeno z materijo. Znova v to kocko postavimo mrežo, kot sem opisal v enem od prejšnih postov. Zadaj si znotraj te kocke zamisliva malo manjšo kocko (prostor znotraj prostora) sestavljeno iz kockic, katerih posamezne gostote znašajo . Zveza med gostoto in maso nam je poznana. Zdaj pa si zamisliva, da se zaradi določene dinamike znotraj te kocke v enem njenem območju naredi tako, da pri 4 kockicah na nek način pride do "sklopitve", kar bi lahko zaznali kot novo entiteto. Očitno je, da ima tako novo nastala entiteta (območje 4-ih kockic) večjo maso (gostoto, energijo) od okolice. Zaradi tega bi začelo manj gosto materijo iz okolice vleči proti "središču" te novo nastale entitete. Če povem tudi drugače. Novo nastala entiteta bi spremenila dinamiko okolice ali kot to mi opisujemo spremenila bi geometrijo okolice. Mi bi temu rekli ukrivljanje prostora ali prostor-časa, vidmo pa da gre dejansko za "privlek" materije z manjši gostoto s strani materije z večjo gostoto. Ostalo pa tako fizika razloži.
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Pardon, bil je odziv! Ga želiš (še enkrat) prebrati? Tule je: »Kaj ko bi ti vzel v roke kak učbenik STR; recimo: Gravitation (Misner, Thorne, Wheeler) in potem dajal trditve ter morda tako celo bil upravičen do vehementnega spraševanja zgoraj?« /avtor komentarja: shrink/.
VAGONI TRETJIČ
Zamisli si, da čepiva na železniški postaji in opazujeva kako se en železniški vagon zaleti v drugega. Ker mi je stvar zanimiva začnem nekaj tuhtati in vzkliknem, ta pojav bi pa lahko midva obravnavala v okviru fizike. Ker si seveda veliko bolj domač na tem terenu, mi odvrneš: "Ah problemi, kaj ko bi si ti raje pogledal v Kladnikove knjige in se podučil, da fizika ta pojav popiše povsem natančno". Stečem do prvega dostopa na interneta in res, vse že piše. Noro! Res fascinatni dosežki fizike tudi na teoretskem področju. Vendar v tem pogovoru sam razmišljam o tem kaj dejansko vidim, kot trčita dva vagona (nekaj trči v nekaj in ta nekaj lahko opazujemo in razložimo). Kaj dejansko vidim, ko neka masna točka ukrivlja prostor-čas (tu imamo tudi nekaj ukrivlja nekaj, torej ...)? Kaj se dejansko tam dogaja? To je za mene resničnost (objektivna/stvarna/sama po sebi). To mene zanima.
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Pardon, bil je odziv! Ga želiš (še enkrat) prebrati? Tule je:« Hah, kvazifilozof še vedno ne dojame, kako se podaja prostor-čas. A naj mu ponovim retorično vprašanje?« /avtor komentarja: shrink/.
KOCKICE DRUGIČ (TOKRAT NAPOLNJENE Z VODO)
Predstavlja si da hodiš v kocki, ki je v celoti napolnjena z vodo, no lahko bi si tudi, da hodiš po zemlji, ampak ... Torej tam doli bi hodil in bi odrival vodo (materijo), ker pa je prostor zaprt (lahko bi bil tudi neskončen - zame je neskončen prostor zaprt prostor, seveda v kontekstu termodinamike (Ni ničesar zunaj!)) je očigledno, da vodo odrivaš, prostor je pa vedno isti, torej je ne odrivam v prostor temveč znotraj prostora. Če je prostor v celoti poln in zaprt, je logično da gre zgolj za naslednje, pa odmisliva zdaj energijo, delo, sile, procese, skratka celoten opis... dovolj je, da zgolj ugotoviva, da je moja roka (materija) odrinila vodo (materijo) torej je toliko in toliko atomov moje roke zamenjalo pozicijo oziroma zasedlo drugo pozicijo obenem pa je druga materija iz okolice zasedla prejšno pozicijo moje roke. Vse je pa še vedno del iste celote, gre zgolj za drugo konfiguracijo materije in nič drugega.
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Nobenega odziva.
KOCKICE TRETJIČ – TOKRAT V MREŽI
Če v "Formo" znova postavimo mrežo in opazujemo dogajanje ene od kockic bi opazili, da niti v enem trenutku ni kršen noben od Ohranitvenih zakonov in da so v kockici vse štiri sile združene v eno, torej so večno prisotne v vsaki kockici "Forme" . To lahko ponazorim z elestiko. Zamislimo si, da smo znotraj velike elastike, torej neke homogene entitete, ki v vsakem delu niha oziroma se giba/valovi (recimo, kot fluid). To gibanje bi determinirali "osebni dokumenti". Zdaj si pa zamisli, da se v enem delu formira določena struktura, katero bi nekaj v vse smeri "raztegnilo", ki pa bi še vedno bila del (znotraj) elastike, zgolj gostota polj/energija bi bila v tem območju veliko manjša od gostote polj okolice. Bom to skušal zopet ponazoriti s kocko.
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Nobenega odziva.
KOZMOLOŠKI MODEL A LA PROBLEMI
Rekel sem si, čakaj malo, kdo ali kaj je ta čas, ki nekaj naredi? Kdo ali kaj je ta, ki kjer koli kar koli naredi? Moj odgovor je, materija, edino ta "dela", zgolj "ona" ustvarja različne strukture. Problem je bil, da sem še pred kratkim zagovarjal, ravno na osnovi istega avtorja, no tudi drugih, tezo o prostor-času, kot Absolutu (absolutni prostor/absolutni čas). Vendar, ko sem se malo bolje začel spraševati o omenjenih entitetah sem vedno trčil ob prisotnost nečesa v povezavi z omenjenimi entitetami. GJ pravi energija, jaz materija, v bistvu je pa čisto vseeno, gre zgolj za to, da imamo prisotnost nečesa (nekaj je), torej nimamo nič (absolutno ničesar ni). Sam tudi menim, da si je to pravo nasprotje, torej nekaj je/absolutno ničesar ni in ne nekaj je/prazen prostor ((kao)nič). (Na podlagi tega izpeljem tudi večnost, in še marsikaj (prostor=izmislek, ... ) v primeru da te zanima kako, ti bom skušal pojasniti) Vprašal sem se, kaj če si zamislim večen in v vse rasežnosti neskončen sistem. Zgoraj sem v enem od postov skušal pokazati na , po meni, pravilno branje načela nedoločenosti, seveda zgolj v okviru debate glede kršitve enega od ohranitvenih zakonov. V primeru, da obravnava z gostoto ima smisel, sem pokazal da nikoli ne dobimo nič, dobimo zgolj prazen prostor, v nadaljevanju sem želel pokazati tudi, da prostor ni prazen, da je tudi znotraj njega nekaj in ta nekaj so polja. Katera polja? Elektrošibko polje, (elektromagnetno polje (električno polje, magnetno polje), šibko polje) močno polje, gravitacijsko polje. Naj na tem mestu rečem še besedo o materiji. V tem modelu materija zapolnjuje celoten prostor, to sem prikazal (tudi) s primerom sobe in temperature. Če bi bil možen izstop iz te "Forme" bi "videli" homogeno strukturo, kar sem prikazal z bazenom in vodo. Videli bi tudi, da je struktura dinamična, to sem prikazal s kockicami, ki nenehno oscilirajo (nihajo) - dinamični sistem zagotavljajo ravno kvantne fluktuacije, v primeru povsem statične strukture, bi ravnovesje le te porušila "prva" kvantna fluktuacija. Fizika je ugotovila, da ima materija "osebne dokumente".
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. Nobenega odziva. Pač, enega sem našel: «problemi, v tvoje lastne poglede glede prostor-časa se ne mislim spuščati, še posebej ne v neke filozofske debate, ki pač zame osebno nimajo smisla.
Morda zgolj pripomba glede ravnega prostor-časa: ta je osnova PTR in je pri zanemarljivih vplivih gravitacije odličen model; tudi npr. za kvantno elektrodinamiko in s tem povezano fiziko osnovnih delcev.« /avtor komentarja: shrink/.
KOZMOLOŠKI MODEL DRUGIČ (SODELUJEJO TUDI KOCKICE, NAPOLNJENE Z VODO)
"Moj model Vesolja" bom opisal v parih stavkih.
Predstavljava si kocko napoljneno z vodo (prispodoba za materijo). Če bi naju spustili v to kocko, bi ugotovila, da kamor koli bi stopila bi bila "mokra", torej ne najdeva niti enega kotička, ki bi bil prazen, v katerem ne bi bilo niti kapljice vode. Opazila bi tudi, da so znotraj te kocke močni tokovi (dinamika). Recimo, da v to kocko vstaviva mrežo, kjer bi bila posamezna "letvica" () Planckove dolžine. Na ta način bi prostor razdelila na 3D objekte, katerih volumen bi bil . Če bi opazovala posamezno kockico (del mreže) in določila nek koordinatni sistem v katerem bi opazovala dogajanje bi videla, da kockica oscilira. Če pa bi opazovala vse kockice bi ugotovila kaotično osciliranje (dinamiko) vsake posamezne točke (kockice) prostora. No, tako bi opazovala in bi nama kaj kmalu ratalo dolgčas. Da bi nama bila stvar bolj zanimiva, se odločiva, da bova naštimala nekje v prostoru eksplozivno sredstvo (eksplozija z ekplozivnim sredstvom je zgolj pripomoček za lažje razumevanje), ki bo, ko bova na varni razdalji, eksplodiralo. Zopet opazujeva in vidva da od "srediča" eksplozije navzven "neka sila" v vse smeri odriva vodo (materijo). Če bi zopet opazovala kockice in bi določila, da je izhodišče koordinatnega sistema "srediče" eksplozije, bi ugotovila, da se posamezna kockica od tega središča pospešeno oddaljuje - tu imam raje prispodobo s struno/gumico, ampak ... Če pa bi opazovala vodo bi opazila da se gostota (število kapljic vode/volumen) z oddaljenostjo od "srediča" povečuje. Torej, okolica "udarnega vala" bi imela večjo gostoto (s tem energijo) kot okolica "središča" eksplozije. Sklepam da bi se zato okolica "središča" eksplozije ohladila - če skrajšam, naprej se je odvijalo tako kot je opisano v zgoraj omenjenem članku. Če pogledava skico dogajanja iz članka, vidva, da se nekaj začne s časom t=0,0...1 s in se potem razvija kot se pač razvija oziroma kot je opisano. Sam pa zadevo malce obrnem, vse ostane isto, edino, kar se ne postavim na začetek in opazujem razvoj sistema, temveč se postavim v sedanjost in opazujem razvoj. In, glede na "moj model", bi zelo zelo daleč v vse smeri opazila, kako se "udarni val" pospešeno oddaljuje od naju in bi opazila, da v bližnji okolici "udranega vala" nastajajo delci/jedra. Za "udarnim valom" (tudi znotraj le tega) pa celo vse sile zopet "združene" v eno (ali dve) silo. Tu moram še poudariti, da "model" predpostavlja, da mora prostor, kljub eksploziji ostati ves čas poln, tudi v okolici eksplozije. Izmerili bi zgolj različne gostote v različnih območjih.
No, ostane nama še zgolj, da tudi midva odrineva stranice kocke v neskočnost - povečevala bi kocko v neskončnost in večnost.
Odziv: totalna ignoranca ali v najboljšem primeru kisli nasmeški. En odziv:»Ne razumem čisto opisa tvojega modela,…"/avtor komentarja: derik/.
+++++++++++++++++
Torej, Sancho, s takimi in podobnimi »primeri« in »modeli« si nas »zalagal«, pa nekako nisi z njimi uspel vzbuditi divjega navdušenja. Ni se razvila obsežna in iskriva debata.
Tega nikakor ne razumem, ko pa so bili tako originalni…
) lahko presežeš te določbe. Zgolj človek, ki se dvigne nad to, postane človek-bog (zavedam se problematičnosti uporabe tega termina, ampak za tebe mislim da veš kam ciljam). Mogoče si v enem od Žižkovih predavanj slišal njegovo tezo, kaj je po njemu pravi patriot. Pravi, patriot je tisti, ki je zmožen izstopiti iz enoumja lastnega naroda in se zoperstaviti temu enoumju. Naj podam primer: recimo Srb, ki bi tam v letih 1992-1995 v Banja Luki ostalim Srbom razlagal, da je njihova vojna nepravična, zla, da so muslimani naši prijatelji, sonarodnjaki ... Srb bi seveda ostal Srb ampak istočasno bi postal patriot. In če se vrnem Bibliji, verni bi ostal verni ampak istočasno bi postal človek-bog. Ravno to Biblija nudi ljudem, nudi jim možnost, da postanejo ljudje-bogovi.