vojko wrote: Ja, si ilustriral. Povej, si ti slišal kakšnega marksista reči: "Verovali smo v delavski razred in še kar verujemo."
Ne nisem; pač pa marksisti rečemo: "Verjeli smo v delavski razred in še kar verjamemo."
Vidiš, tudi far bi lahko dejal: "Verjamemo v boga!", kot bi marksisti lahko dejali: "Verujemo v delavski razred", ko pa je njihovo verjetje trajno!
Ne bo šlo! Farji vedno rečejo: "Verujemo v boga!", marksisti pa: "Verjamemo v delavski razred."
Bargo moj, to razločevanje je staro že vsaj tisoč let in je dokumentirano že v Brižinskih spomenikih, tako da ...
"/boſirabe· chokú· biti· izpovueden· uʒeh · moih
greh· Iʹ
vueruiú · dami· ie/" (I. Brižinski spomenik, 5,5)
"/Božji služabnik, hočem biti izpovedan vseh mojih grehov, in
verujem, da mi je.../"
vojko wrote:
Splošno veljavni pomeni, da pri njihovi uporabi ni izjem, ni suspenzivnega učinka.
Kaj pa je to "suspenzivni učinek". Saj to bi lahko bila vendar izjema, načrtovana izjema, kaj ne?
Suspenzivni učinek je, ko lahko za nekaj časa suspendiraš, 'zamrzneš' neko stanje, delovanje. Zadnjih 2.000 let je bilo takšnih suspendiranj naravnih zakonov bolj malo (beri: nobenega), njega dni pa je bila to trivialnost. Ko je hodil s sandali po vodi, je suspendiral gravitacijo, ko je 'dovolil' Metuzalemu živeti 969 let, je suspendiral fiziološke in biološke zakone, ko je pastirica Marija rodila zdravega fantka brez sodelovanja moškega, so bili (
samo zanjo,
nota bene!) suspendirani zakoni o razmnoževanju primatov, ko so davno mrtvi leteli v nebo iz grobov, je suspendiral skoraj vse zakone, ki se jih lahko ta hip spomnim, itd. Te čarovnije danes imenujemo s prozaičnim samostalnikom 'čudeži' ...
vojko wrote:Univerzalni pomeni, da veljajo povsod ('en general'), ne samo v specifičnih primerih.
Newton je začel hlipati, ker mu Merkur nagaja.
Newton je še vedno zakon za področja, kjer so hitrosti majhne in kjer je gravitacija šibka ...
Poznaš ti kakšen takšen zakon, ki velja povsod?
Poznam; to je recimo tvoj zakon: ta velja povsod in vedno ...
vojko wrote:Nespremenljivi pomeni, da se niso spremenili že vsaj 13 milijard let. Priznati moraš, da je to po vseh merilih kar dolga doba ...
Je, vsekakor je dolga doba, samo zavedati se moraš, da smo to dobo izračunali mi
Kdo pa bi jo drugi?
in to prav na podlagi naših domnev, ki so nam sploh omogočale, da izračunamo to dobo!
Ne, to niso domneve. Izračuni se skladajo z eksperimenti.
In zaenkrat še drži ta ocena, ker nismo še opazili starejših struktur, vsaj ne da bi jaz vedel. Samo, si prepričan, da jih tudi nikoli ne bomo?
Prepričan sem, da tudi najdba 'starejših struktur' ne bo spremenila teh ugotovitev. Marija Snežna, pa kaj ti 13 milijard let ni dovolj za potrditev nespremenljivosti nečesa? Ženi si pred oltarjem obljubil 'večno zvestobo', po dvajsetih letih pa se ti zdi, da je ta večnost že minila ...
Gravitacijski in nevtrinski teleskopi lahko bistveno izboljšajo naš vid, veš.
To pa drži, ne vem pa, kako in zakaj bi to lahko vplivalo na naravne konstante.
vojko wrote:
Kako pa vemo, če je znanost empirična veda, da to drži,
...ja preprosto zato, ker so merili njihovo nespremenljivost (konstantnost) v času.
Jo, mi smo mlada vrsta in življenje opazuje okolje samo nekaj milijarde let.
Čista resnica.
Mi, ki opazujemo z možgani, ki kreirajo in ne odslikavajo okolja, se samo bolje zavedamo tega kar opazujemo.
Čista resnica, s pristavkom, da bolj verno ko odslikavajo okolje, bolj to ustreza evolucijskemu pritisku. Saj veš, kakšna je diagnoza ljudi, ki živijo v svetu, ki so ga sami 'kreirali' v svoji glavi ...
vojko wrote:Tako npr. konstanta fine strukture ostaja nespremenjena do meje točnosti merjenja do 10−1710−17 na leto.
To so izsledki naši domnev in naše domneve so nas pripeljale smiselno do nesmisla in videti je, da si spet pozabil to kruto golo dejstvo.
Kaj si hotel povedati z: "To so izsledki naši domnev.../"??? In do kakšnega 'nesmisla' so nas pripeljali naši 'izsledki'?
vojko wrote:Razmerje mas elektrona in protona je pri 10−1610−16 na leto (ali 10−710−7 na 7 milijard let). Gravitacijska konstanta je nespremenjena za manj kot 10−1010−10 na leto zadnjih 9 milijard let.
Že mogoče glede na naše modele,
Naši modeli morajo čim verneje odslikavati objektivno realnost, sicer so neuporabni.
ker če karkoli v naših modeli spremenimo se v naših modelih ne moremo več pojaviti, samo hecno pa je, da smo mi TU.
Velja enosmerna kavzalna veriga dogodkov: objektivna realnost----------->modeli; nikoli ne morejo modeli modelirati objektivne realnosti: modeli--------------> objektivna realnost.
Toliko o objektivnosti teh naših modelov!
Ja, toliko!
Ne smeš pa pozabiti, da smo tudi mi model in to še take vrste, ki ga je mogoče nadgraditi, samo to je že druga zgodba!
Pogojno drži; potrebni in nujni pogoj je seveda ta, da model nas samih ustreza objektivni realnosti. Modeli, ki jih slikajo religije gotovo niso takšni,
ergo so neuporabni in neznanstveni.
Spot se reži in pravi: "Vrsta modelčkov!"
Tebi ob Spotu nikoli ni dolgčas; vedno klepetata. Kaj pravi tvoja žena na vajino razpravo o svetovnih sistemih?
vojko wrote:
ko pa smo prišli samo na Luno in naši stroji samo nekaj zelo zelo zelo malega vstran od Zemlje.
Ne vidim povezave z nespremenljivostjo naravnih zakonov ...
Kako pa lahko preizkusimo to tvojo vero?
Tako kot vsako drugo hipotezo: s poskusi in preverljivimi dokazi.
Saj ne gre zato, da bi veliko odstopala od realnosti, če je realnost tista, ki smo jo sposobni dojeti in vendar; pa ja ne misliš, da smo mi vrsta, ki lahko v celoti dojamemo vse kar je in to vključuje tudi tisto česar še ni v naši realnosti?
Seveda ne mislim, da je možno kaj takega. Na spoznanje absolutne in dokončne resnice o svetu imajo - kot veš – monopol religije. Oni razglašajo s prižnic in minaretov, da "lahko v celoti dojamemo vse kar je in to vključuje tudi tisto česar še ni v naši realnosti." To pa baje zato, ker poznajo misli svojega boga, ki pa je po definiciji vseveden ...
vojko wrote:
Ja, saj ravno to sem poudaril: da "veljajo pa določene domneve glede narave temne snovi in energije, big banga, nastanka življenja". Prav v to kategorijo domnev spada Verlindejeva hipoteza!
No, lepo in vendar, če ti nekdo ukine temno materijo potem postanejo galaksije čudež, ker zvezde robnice kršijo naše zakone!
Najprej mi razloži po domače, kako lahko "nekdo ukine temno materijo"! Mislim, da tega ni sposobna niti civilizacija tip III ...
Veš, samo one pač tega ne vedo, da kršijo naše zakone!
Recimo; v istem pomenu, kot otrok, ki dvigne 200 kilsko skalo. Kaj pa otroče ve, koliko je 200 kil!
vojko wrote:
Misliš, da lahko brez nadaljnjega potegneš vzporednico med 'verovanjem' v Real ali Barcelono in med domnevo v obstoj in naravo temne snovi?
Lahko, ker oboje temelji na veri in ta pač privede do različnih pojavnih oblik nje verovanja.
Dobro, če vztrajaš in če te to neizmerno veseli ...
vojko wrote:
Ideja o nepremičnem gibalcu (unmoved mover, primum movens) je seveda psevdoznanstvena in ne razloži nič. Kvantna mehanika je v svojem bistvu akavzalna (že večkrat omenjeni spontani radioaktivni razpad atomskega jedra), zato se v big bangu konča veriga vzrokov, kot dobro opažaš. Za kvantne fluktuacije, ergo tudi za nastanek vesolja ni nobenega vzroka.
AMEN! Vzrok je beseda, ker je naš svet bolj sestavljen iz zgodb kot iz atomov!
Iz kakšne snovi pa so 'zgodbe'?