Shrink je napisal:
Tudi z logiko ni mogoče ovreči obstoj česa takšnega.
Poglejva malo bliže ta tvoj argument.
Torej "z uporabo logike (in drugih metod
'common sensa')" sem mislil predvsem na tele logične argumente o neobstoju nadnaravne entitete (recimo božanstva):
1) Temljni argument je seveda, da ni niti najmanjšega
logičnega dokaza za obstoj boga, kaj šele dokončnega, zato debata o tem traja odkar se je pojavila zamisel o njem. Njegov obstoj se postulira na podlagi verovanja, ne pa dokazov. Ne obstoji enotna 'teorija' o bogu, ni razumne in smiselne definicije boga, prav nasprotno: obstaja toliko definicij, kolikor je bogov (po ocenah religiologov cca 4.000).
2) Ali je ženska noseča, ali pa ni; ne more biti 'malo noseča'. Omnipotenten (vsemogočen) bog je entiteta, ki je v sebi protislovna in je
contradictio in adjecto.
Vsemogočnost pomeni imeti
vse zmožnosti, toda ene so kontradiktorne drugim, ali pa ene logično negirajo druge.
Tako ima bog lastnost, da je 'večen', kar lahko pomeni samo, da 'živi večno' (večno življenje) in ne more umreti, ali se ubiti – kar je očitna kontradikcija. Za gostilniško debato se običajno uporablja prilika o tem, ali lahko bog ustvari tako težko breme, da ga sam ne more dvigniti. Poskušaj razrešiti to antinomijo!
Bog je omniprezenten (posod navzoč). To po logični dedukciji pomeni, da nima zmožnosti, da bi zapustil določeno mesto, ali zmožnosti, da bi bil 'odsoten'.
3) Nelogičnost omniscience (vsevednosti) gre takole: če ve vse, ne more pozabiti, kajti v trenutku ko bi kaj pozabil, ne bi vedel več vsega. Toda, če bog ne more česarkoli pozabiti, sledi, da ne ve, kako se česa spominjati, ali priklicati v spomin.
4) Logični argument Zakonodajalca proti religioznim 'svetim spisom'
Iz izkušenj vemo (mi pravniki še posebej!), da vsi zakoni zaradi tehnološkega in sploh družbenega napredka zastarijo že v nekaj letih, najkasneje pa v nekaj desetletjih, zato se morajo prilagajati tem spremembam, sicer obupno zastarijo in obravnavajo neko izginulo obdobje in arhaične družbene odnose. Toda vse religije prisegajo, da so njihovi 'sveti spisi' božji zakoni, božja beseda v najčistejši obliki, večni in nespremenljivi. Če bi hoteli, da so ti spisi vsaj minimalno relevantni za današnji čas, bi jih morali stalno ažurirati, toda tu trčijo na absurdno zahtevo, da vsebujejo njihove svete knjige "večne resnice" (Bibilija) ali "kompletno vedenje" (Koran). To je zelo težko prebaviti s pomočjo logike, saj vsi vemo, da resnica sloni na dokazih in znanju, ki pa sta oba podvržena nenehnim spremembam, ko družba napreduje. Drugače rečeno: Biblija in Koran bosta ostali zastareli eklektični zbirki napaberkovanih zgodb nomadskih ljudstev Bližnjega vzhoda iz železne dobe, kljub nenehnim poskusom 'reinterpretacije'.
5) Logični problem tragedije, zla in naravnih ujm, ki ga imenujemo po Epikuru in ki se poenostavljeno glasi:
-Ali hoče bog preprečiti zlo, pa ga ne more? Potem ni omnipotenten.
-Ali ga lahko prepreči, pa ga noče? Potem je hudoben (malevolenten).
-Ali ga hoče in lahko prepreči? Od kod potem zlo?
-Ali ga noče, niti ga ne more? Zakaj mu potem pravimo bog?
6) Logični argument
lokalnosti ugotavlja, da so vse religije (že izumrle in pozabljene, pa tudi tiste, ki se še prakticirajo) nastale na zelo omejen prostoru in v zelo določljivem času. Ta 'lokalnost' razodetja vseh bogov je popolnoma skregana z vsako logiko: noben povprečen bog (kaj šele vseveden, vsemogoč, ipd.
), ki bi imel za cilj, da se razodene
človeštvu, ne bi ravnal tako neinteligentno. Ne bi mu padlo na pamet, da bi se prikazal samo eni lokalni kulturi, samo na enem mestu in samo enkrat v času. Če je hotel, da vsi verjamejo vanj (to pa je 'želja' vsakega boga!), se ne bi prikazal eni osebi, kulturi, ljudstvu. Poleg tega pa je hudičevo nepošteno, kako je razdelil
nagrade (večno blaženstvo): tisti, ki niso imeli pojma o njegovem razodetju (to pa so bili vsi razen nekaj lokalnih plemen na Bližnjem vzhodu), so prikrajšani za vse njegove čudovite nagrade, ki jih prinaša verovanje vanj. In seveda velja obratno za '
kazni', ki jih prinaša 'neverstvo' ali verovanje v 'nepravega boga': deležni jih bodo ljudje, ki niso nič krivi, saj se bog ni potrudil, da bi jih obvetil o svojem razodetju...
Da ne razvodenim argumenta: dejstvo, da so se vse religije pojavile v specifični kulturi, ob določenem času in kraju,
logično enoznačno kaže na to, da so same produkt te kulture, časa in kraja – ne pa nekakšnega 'božjega razodetja'.
7) In seveda -
last but not least - logična nevzdržnost same pojave boga
od nikoder. Preprosti (in z njim vsi teisti) bodo hiteli zatrjevati, da je bog večen in ne potrebuje kreatorja. Toda to je
logična napaka dokazovanja v krogu: v spirali neskončne regresije vzrokov pridemo do vzroka, ki sam nima vzroka, je sam sebi vzrok. Toda to je napačen argument: eno neskončno verigo nadomestimo z drugo – namreč paradoks neskončnih vzrokov nadomestimo s paradoksom neskončne (v času) entitete.
Vsi ti argumenti slonijo na logiki in zdravem razumu. Še več jih lahko najdeš na:
http://infidels.org/library/modern/nont ... gical.html
Toda oba veva, da logika in zdrav razum nista ravno lastnosti, s katerimi so njihovi bogovi obdarili svoje vernike...