Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
bargo je napisal:
Sem mislil, da bo to poslastica in izziv zate kot strokovnjaka za IT in da me boš presenetil z obširnim (strokovnim) komentarjem. Za vzpodbudo tale link:
http://boards.straightdope.com/sdmb/arc ... 94192.html
Hmmm, predlagana stava je hudičevo dubiozna in bi mejilo na čudež, če bi se to res zgodilo. Ker pa veš, da v čudeže ne verjamem, stave ne bom sprejel... Sicer pa imava odprtih že kar nekaj stav.
Zaplet je na kratko takšen:
Tujci so poslali na Zemljo sporočilo/navodilo za izdelavo stroja, ki uporablja črvine za medzvezdna potovanja, hkrati pa sugerirali, naj analiziramo zaporedje cifer števila pi, ki je seveda iracionalno število.
Računalnik po algoritmu išče vzorce po različnih bazah. Šele daleč za 10*20 cifro se nehajo naključne cifre in začne se pojavljati vzorec zelo dolgih serij (strings) 0 in 1. Dolžina serije je produkt prvih 11 praštevil. 0 in 1 se vzorčijo kot pravokotnik z danimi stranicami in prikaže se rasterizirani krog iz 0 in 1 na podlagi baze 11, ne pa recimo 2, 6 ali 10 kot je običajno.
Tako nam Tujci sporočajo, da je to podpis neke superinteligence (tip III?), vključen v samo strukturo Vesolja in da je Inteligenca vgrajena v same temelje Prostorčasa. Toda tudi oni ne vedo, kaj šifra pomeni, saj lahko gre samo za skrajno neverjetno statistično anomalijo. Sagan namigne, da je ta krog slutnja še globljih čudes, ki se skrivajo še dlje od decimalne vejice pi. Gre še za en poskus iskanja vzorcev v navideznem šumu.
Mimogrede svetovni rekord je 2 trilijona decimalnih mest (2x10*18), torej nam manjka še kakšnih stokrat več decimalk in moral se bi začeti pojavljati vzorec...
Zanimivo, stavim da se ne bo pojavil vzorec v procesu \(\pi\), saj Vesolje je proces, ki se izvaja in nikoli ne izvede in to brez ZANKE. Sprejmeš stavo?
Sem mislil, da bo to poslastica in izziv zate kot strokovnjaka za IT in da me boš presenetil z obširnim (strokovnim) komentarjem. Za vzpodbudo tale link:
http://boards.straightdope.com/sdmb/arc ... 94192.html
Hmmm, predlagana stava je hudičevo dubiozna in bi mejilo na čudež, če bi se to res zgodilo. Ker pa veš, da v čudeže ne verjamem, stave ne bom sprejel... Sicer pa imava odprtih že kar nekaj stav.
Re: Čudeži in znanost
Vidim da si pošten. Veš jaz te stave itak ne bi mogel dobiti, kar pa seveda ne pomeni, da bi jo izgubil. Veš, ne more se zgoditi, ker se DOGAJA!vojko napisal/-a:Hmmm, predlagana stava je hudičevo dubiozna in bi mejilo na čudež , če bi se to res zgodilo. Ker pa veš, da v čudeže ne verjamem, stave ne bom sprejel... Sicer pa imava odprtih že kar nekaj stav.bargo napisal/-a:Zanimivo, stavim da se ne bo pojavil vzorec v procesu \(\pi\), saj Vesolje je proces, ki se izvaja in nikoli ne izvede in to brez ZANKE. Sprejmeš stavo?
Ja, priporočam, da začneš šparati, ne bo ravno poceni.vojko napisal/-a: Sicer pa imava odprtih že kar nekaj stav.
Re: Čudeži in znanost
Kolikor se spomnim je tvoj \(\pi\) število, pri čemer ti zadošča že nekaj decimalk in pravilo reži ali zaokroži, da mu lahko prirediš neko točko, kar pač to zahteva preslikava/upodobitev števil na premico.Roman napisal/-a:\(\pi\) ni proces.
Mojega \(\pi\) ne zmoreš upodobiti, lahko ga samo upodabljaš, saj to kreiranje \(\pi\) teče povsem neodvisno brez nas.
Ena zanimivost na temo dojemanja "števil":
The Boy With The Incredible Brain - Documentary
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Sehr shön gesagt! Zvito, filozofsko in večplastno!Vidim da si pošten. Veš jaz te stave itak ne bi mogel dobiti, kar pa seveda ne pomeni, da bi jo izgubil. Veš, ne more se zgoditi, ker se DOGAJA!
Cena je afrodiziak, ki pripomore k razburljivosti stave...Ja, priporočam, da začneš šparati, ne bo ravno poceni.
Re: Čudeži in znanost
Ja, definirano kot razmerje med obsegom in premerom kroga.bargo napisal/-a:Kolikor se spomnim je tvoj \(\pi\) število ...
Zadošča za kaj? Prvih nekaj decimalk \(\pi\) ni \(\pi\). Spet podtikaš.... pri čemer ti zadošča že nekaj decimalk ...
Ne razumem, kaj želiš povedati. Natančno mesto \(\pi\) na realni premici je znotraj pike ali črtice, ki jo sploh lahko s svinčnikom narišeš. Točke sploh ne moreš v resnici narisati.... da mu lahko prirediš neko točko, kar pač to zahteva preslikava/upodobitev števil na premico.
Traparija. Ne razlikuješ \(\pi\) od njegovih približkov.Mojega \(\pi\) ne zmoreš upodobiti, lahko ga samo upodabljaš ...
Mi spet hočeš prodajati mistiko? Nihče ne kreira \(\pi\), niti to kreiranje ne poteka.... saj to kreiranje \(\pi\) teče povsem neodvisno brez nas.
Ki pa, kot po navadi, nima s predmetom pogovora nobene zveze.Ena zanimivost na temo dojemanja "števil" ...
Re: Čudeži in znanost
Ja in definirali smo mi. Spomnim se, da si se vprašal ali smo sprva prepoznali pravilo, mu recimo dodelili simbol \(\pi\) in šele potem poskušali določiti njegovo vrednost v nekem številskem sistemu.Roman napisal/-a:Ja, definirano kot razmerje med obsegom in premerom kroga.bargo napisal/-a:Kolikor se spomnim je tvoj \(\pi\) število ...
Tako si ti povedal, da ti zadošča že nekaj decimalnih mest, sedaj zakaj ti zadošča bi moral ti vedeti.Roman napisal/-a:Zadošča za kaj?bargo napisal/-a: ... pri čemer ti zadošča že nekaj decimalk ...
Seveda ni, to sem ti želel že dolgo nazaj pojasniti in sedaj mi očitaš podtikanje.Roman napisal/-a: Prvih nekaj decimalk \(\pi\) ni \(\pi\). Spet podtikaš.
Črvina
Spet vsa pri resnici, dobro nama gre. Seveda ne moreš narisati nič dimenzionalne točke, lahko pa izrišeš njih končno množico in si predstavljaš, da si narisal neskončnost v končnosti. Samo, če to tako storiš, potem je bolje, da rečeš, številska daljica se riše, saj dejansko ne more biti narisana. Številska pa zato, ker si že upošteval neko preslikavo števil na množico točko, pri čemer vsakemu številu, prirediš natanko eno točko, kar pa ni mogoče storiti za simbol \(\pi\), glede na njegovo lastnost, a ne?Roman napisal/-a:Ne razumem, kaj želiš povedati. Natančno mesto \(\pi\) na realni premici je znotraj pike ali črtice, ki jo sploh lahko s svinčnikom narišeš. Točke sploh ne moreš v resnici narisati.bargo napisal/-a: ... da mu lahko prirediš neko točko, kar pač to zahteva preslikava/upodobitev števil na premico.
Tale tvoja trditev je spet ena smešnih.Roman napisal/-a:Traparija. Ne razlikuješ \(\pi\) od njegovih približkov.bargo napisal/-a: Mojega \(\pi\) ne zmoreš upodobiti, lahko ga samo upodabljaš ...
Ne, za božjo voljo, od kod si sedaj izbral mistiko?Roman napisal/-a:Mi spet hočeš prodajati mistiko? Nihče ne kreira \(\pi\), niti to kreiranje ne poteka.bargo napisal/-a: ... saj to kreiranje \(\pi\) teče povsem neodvisno brez nas.
Kako ne vidiš povezave, pa tako sem se potrudil. Škoda. Nenazadnje možak lahko pove več kot 20.000 decimalk števila \(\pi\) iz glave in kot verjetno veš, je preslikava pomena \(\pi\) v sistem števil informacijsko kompleksno delo. V predstavljenem linku lahko tudi malce dobiš uvid kako nekateri doživljajo svet številk.Roman napisal/-a:Ki pa, kot po navadi, nima s predmetom pogovora nobene zveze.bargo napisal/-a: Ena zanimivost na temo dojemanja "števil" ...
Inteligenca kot posledica bolezeni?
Vojko, vidiš kako enostavno je, če imaš prave algoritme, samo nam se niti ne sanja, kako bi izdelali takšne algoritme, ki jih je mogoče videti v živi naravi, pri čemer se ti algoritmi v naravi izdelujejo kar sami.
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Tudi jaz ugotavljam to, kar je že roman: neprestano skačeš s teme na temo, zgubljaš fil rouge, kar skorja onemogoča smiselno diskusijo. Kakšno zvezo s temo 'pi v kontekstu Saganovega romana STIK' ima npr. anomalno pomnjenje cifer ali algoritmi v naravi? Skušam te napeljati na odgovor o plavzibilnosti ideje, ki sem jo predstavil.Vojko, vidiš kako enostavno je, če imaš prave algoritme, samo nam se niti ne sanja, kako bi izdelali takšne algoritme, ki jih je mogoče videti v živi naravi, pri čemer se ti algoritmi v naravi izdelujejo kar sami.
Re: Čudeži in znanost
Kdo pa drug. In to za ta pogovor sploh ni važno.bargo napisal/-a:Ja in definirali smo mi.
Jaz se tega spraševanja ne spominjam. Odgovor je namreč jasen.Spomnim se, da si se vprašal ali smo sprva prepoznali pravilo, mu recimo dodelili simbol \(\pi\) in šele potem poskušali določiti njegovo vrednost v nekem številskem sistemu.
Ampak, če me že citiraš, moraš vedeti tudi ti, razen če citiranega ne razumeš, kar je najbrž res.Tako si ti povedal, da ti zadošča že nekaj decimalnih mest, sedaj zakaj ti zadošča bi moral ti vedeti.
Ah, daj no! Pa še sam poglej, pa moj odgovor tudi. Ti se greš proces izračunavanja \(\pi\), kolikor je to pač danes v človeški moči, jaz pa jemljem \(\pi\) v vsej njegovi celoti z vsemi njegovimi decimalkami v vseh številskih sistemih. Kdo je torej bližji \(\pi\)?Seveda ni, to sem ti želel že dolgo nazaj pojasniti in sedaj mi očitaš podtikanje.
Ti ne.Spet vsa pri resnici ...
Meni gre slabo, ker ti nisem sposoben ničesar dopovedati.... dobro nama gre.
Me veseli, da si tega mnenja.Seveda ne moreš narisati nič dimenzionalne točke ...
Ah, spet tvoj pesniški pristop. Če ne morem narisati ene točke, potem tudi ne morem narisati (kaj pomeni "izrisati" v tem primeru?) končne množice le teh. Ali si ti tako predstavljaš neskončno v končnem?... lahko pa izrišeš njih končno množico in si predstavljaš, da si narisal neskončnost v končnosti.
Spet pesnjenje. Premice ne moreš narisati, pa naj "se riše" še tako vztrajno. Zato, da ponazorimo kaj geometrijskega, pač vzamemo del premice in recimo s puščicami nakažemo njeno nadaljevanje v neskončnost. Nobenega "se risanja".Samo, če to tako storiš, potem je bolje, da rečeš, številska daljica se riše, saj dejansko ne more biti narisana.
To velja tudi za 0 in ostala števila. Zakaj bi bil \(\pi\) izjema?Številska pa zato, ker si že upošteval neko preslikavo števil na množico točko, pri čemer vsakemu številu, prirediš natanko eno točko, kar pa ni mogoče storiti za simbol \(\pi\), glede na njegovo lastnost, a ne?
Meni se zdi žalostna. Kar naprej mi trobiš o postopku za \(\pi\), \(\pi\) sam te sploh ne zanima. Smešno?Tale tvoja trditev je spet ena smešnih.Roman napisal/-a:Ne razlikuješ \(\pi\) od njegovih približkov.
Kreiranje neodvisno od nas je čista mistika.Ne, za božjo voljo, od kod si sedaj izbral mistiko?
Res neverjetna sposobnost, a kakšno zvezo ima to z najinim pogovorom? Da te prekaša v "izdelavi" števila \(\pi\)?Nenazadnje možak lahko pove več kot 20.000 decimalk števila \(\pi\) iz glave in kot verjetno veš, je preslikava pomena \(\pi\) v sistem števil informacijsko kompleksno delo.
In kakšno zvezo ima to z najinim pogovorom? (drugič)V predstavljenem linku lahko tudi malce dobiš uvid kako nekateri doživljajo svet številk.
Re: Čudeži in znanost
Tema je zmeraj enaka, od kod pravila, zakoni narave, bolje našega dojemanja sveta in od kod pretirana gotovost pri pojasnjevanju pojmov, ne glede na to, da ne vemo ali je mera našega vedenja predstavlja površino krogle, ki je potopljena v morje vsega vedenja, ali je mera mogoče volumen krogle ali lahko celo sam radij krogle. Mimogrede tudi \(\pi\) pač nastopa v teh enačbah in z ničlo moraš nekako začeti tako, da ..vojko napisal/-a:Tudi jaz ugotavljam to, kar je že roman: neprestano skačeš s teme na temo, zgubljaš fil rouge, kar skorja onemogoča smiselno diskusijo.Bargo napisal/-a:Vojko, vidiš kako enostavno je, če imaš prave algoritme, samo nam se niti ne sanja, kako bi izdelali takšne algoritme, ki jih je mogoče videti v živi naravi, pri čemer se ti algoritmi v naravi izdelujejo kar sami.
Daj no, pa bi že lahko malce bolj napel možgane.vojko napisal/-a: Kakšno zvezo s temo 'pi v kontekstu Saganovega romana STIK' ima npr. anomalno pomnjenje cifer ali algoritmi v naravi?
hm.
Sprva je veza število \(\pi\), za katerega smo kasneje ugotovili, da ima posebne lastnosti in smo ga uvrstili v transcendentna števila.
Nadalje, ugotavljamo, da se ta konstanta, kot razmerje med obsegom in polmerom kroga, ne da predstaviti kot natančno število, v končnem številu korakov.
Predstavljanje, oz. transformacije so v tem primeru matematične kategorije in algoritmi so postopki, matematični postopki, ki pač poskušajo izračunati to število, ki naj bi bila konstanta.
Dalje, ko sem že nekajkrat povedal "PROGRAM je teorija, napisana v prikriti kompleksni notaciji, ki je izvedljiva v mašini!" in program ni nič drugega kot algoritem, ki ga izvaja računski stroj, ki bazira na matematičnih dogovorih. Sam stroj deluje seveda na principu posebnih matematičnih pravil, ki jih vsak dan znova potrjuje VESOLJE, tem pravilom praviš ti naravni zakoni, fizikalni zakoni.
Mimogrede si tudi sam povedal, da je svetovni rekord 2 trilijona decimalnih mest (2x10*18) konstante \(\pi\), pozabil si povedati koliko energije je bilo porabljene za ta izračun, saj je enostavnih računskih korakov, seštevanja in množenja, ki jih zmorejo naši računski stroji, za nekaj razredov več. Vidiš, tukaj je sedaj povezava z debato o številih in računskih operacijah, ki kreirajo celo nov obseg števil, kot recimo kompleksna števila, do katerih pa nismo prišli, saj se je ustavilo že pri celih številih, ki so kar ob boga dana.
Iz videa je jasno razvidno, da obstajajo drugačni algoritmi, ki jih izvaja Daniel, da odgovarja na matematične enačbe, skladno z pričakovanimi rezultati in tole je ključna povezava z 'pi v kontekstu Saganovega romana STIK" Povsem mimo je tvoj zaključek, da gre za pomnjenje cifer, algoritmi so naravni ZAKONI in kot veš je na začetku bila beseda tako, da ...
Dobro.vojko napisal/-a: Skušam te napeljati na odgovor o plavzibilnosti ideje, ki sem jo predstavil.
Kot sva ugotovila je pi transcendentno število, ki ga še nismo izračunali/predstavili v končnem številu korak.vojko napisal/-a: Zaplet je na kratko takšen:
Tujci so poslali na Zemljo sporočilo/navodilo za izdelavo stroja, ki uporablja črvine za medzvezdna potovanja, hkrati pa sugerirali, naj analiziramo zaporedje cifer števila pi, ki je seveda iracionalno število.
Zakaj bi v bazah iskali vzorce in kako nam bi to pomagalo pri izračunih števila decimalnih mest, konstante PI in kako bi sploh vedeli, da je to zaporedje cifer res predstavlja število PI?vojko napisal/-a: Računalnik po algoritmu išče vzorce po različnih bazah. Šele daleč za 10*20 cifro se nehajo naključne cifre in začne se pojavljati vzorec zelo dolgih serij (strings) 0 in 1
Torej, 2*3*5*7*11*13*17*19*23*29*31 = 200.560.490.130 -> 2,0056*10^11.vojko napisal/-a: Dolžina serije je produkt prvih 11 praštevil.
Tega ne razumem.vojko napisal/-a: 0 in 1 se vzorčijo kot pravokotnik z danimi stranicami in prikaže se rasterizirani krog iz 0 in 1 na podlagi baze 11, ne pa recimo 2, 6 ali 10 kot je običajno.
Ok.vojko napisal/-a: Tako nam Tujci sporočajo, da je to podpis neke superinteligence (tip III?), vključen v samo strukturo Vesolja in da je Inteligenca vgrajena v same temelje Prostorčasa.
Od kod sedaj statistika?vojko napisal/-a: Toda tudi oni ne vedo, kaj šifra pomeni, saj lahko gre samo za skrajno neverjetno statistično anomalijo.
Ja, vidiš ravno zato se Werner smeji ob stavi, ki teče glede LHC, pa še statistika je ključna v tej igri.vojko napisal/-a: Sagan namigne, da je ta krog slutnja še globljih čudes, ki se skrivajo še dlje od decimalne vejice pi. Gre še za en poskus iskanja vzorcev v navideznem šumu.
Pink Floyd - Set The Controls For The Heart Of The Sun
Re: Čudeži in znanost
Števila z neskončno mnogo decimalkami pač ni mogoče napisati na papir ali v računalniški pomnilnik. Ne vem, zakaj spet omenjaš korake. Ali je korak zapis ene decimalke? Izračun naslednjega približka po kaki numerični metodi? Pri tem pa sploh ni potrebno poznati vseh neskončno mnogo decimalk, ki te tako begajo. Pri tem pa sploh ne vem, kaj želiš s svojimi argumenti povedati. S procesi si zanesljivo udaril mimo.bargo napisal/-a:... ne da predstaviti kot natančno število, v končnem številu korakov.
Re: Čudeži in znanost
Ne, to ne drži. Recimo, 1/3, lahko zapišeš 0,333... . Lahko podaš tudi navodilo, recimo 0 PIKA 3 3 3 nadaljuj s samimi 3. Končno navodilo za neskončen zapis, ki je lahko samo tako natančen, kolikor imaš pomnilnika, kar pa je lahko kar kapaciteta celotnega VESOLJA, če od te kapacitete odšteješ navodilo za izvajanje in program, ki izvaja.Roman napisal/-a:Števila z neskončno mnogo decimalkami pač ni mogoče napisati na papir ali v računalniški pomnilnik.bargo napisal/-a:... ne da predstaviti kot natančno število, v končnem številu korakov.
Recimo neskončno število, 0.123456123456123456... bi lahko zapisal kot 0.123456(123456;), pri čemer bi se dogovorila za notacijo, kot recimo:
(niz;število ponovitev)
Pri čemer niz predstavlja eno ponovitev, število pove kolikokrat je potrebno ponoviti. Če je število ponovitev prazno, ponavljal dokler lahko, če naletiš na znak ! prenehaj izvajanje. Evo pa imaš gumb, kjer lahko celo nadziraš proces.
Če tako potem 1/3 = 0.3(3;), ko domnevaš, da bo proces prepisal tebe, STISNEŠ
Vojkov PI, ki ga je sprejel od tujcev, je tako torej 3.14 __(navodilo je (numerična metoda) in jo poljubno izbereš , vendar moraš navodilo izvesti za vsako mesto posebej)_________________ ((<0|1>;200560490130);), tukaj sva uporabila še dodatno notacijo, kjer naj <x|y> pomeni, da lahko izbereš ali niz X ali niz Y, pri čemer moraš izbirati in izbrati natanko 200560490130 krat.
Ko Vojko pojasni, kaj je mislil z tistimi "pravokotniki" bomo iz naključja lahko prešli v skladnost z Tujci.
Torej je 0,3333 ..., s to razširjeno notacijo sedaj videti tako: 0.(<3>;).
Prav je, da vprašaš.Roman napisal/-a: Ne vem, zakaj spet omenjaš korake.
Ne in ja, kot lahko vidiš.Roman napisal/-a: Ali je korak zapis ene decimalke?
Vidiš, pa sva pri algoritmih. Zgornji JA pomeni, da imaš takšno numerično metodo, ki zahteva pomnilnik za izračun prihodnosti.Roman napisal/-a: Izračun naslednjega približka po kaki numerični metodi?
Kot lahko vidiš, spet napačna domneva, mogoče begajo tebe te decimalke, recimo tako, kot nič.Roman napisal/-a: Pri tem pa sploh ni potrebno poznati vseh neskončno mnogo decimalk, ki te tako begajo.
Ne bi rekel, procesi so kar posrečen pojem, očitno je, da jih ne dojemava enako.Roman napisal/-a: Pri tem pa sploh ne vem, kaj želiš s svojimi argumenti povedati. S procesi si zanesljivo udaril mimo.
Re: Čudeži in znanost
Svet je pač mističen, kaj Svet VESOLJE. Nikar se na ustavi TI, ki se kličeš Vesolje!Roman napisal/-a:Kreiranje neodvisno od nas je čista mistika.bargo napisal/-a: Ne, za božjo voljo, od kod si sedaj izbral mistiko?
Vidiš, zato pa je mogoče vse uravnoteženo.Roman napisal/-a:Meni gre slabo, ker ti nisem sposoben ničesar dopovedati.bargo napisal/-a: ... dobro nama gre.
Veš ne govoriva o premici, govora je celo o številski daljici. Številska premica je še kompleksnejša.Roman napisal/-a:Spet pesnjenje. Premice ne moreš narisati, pa naj "se riše" še tako vztrajno. Zato, da ponazorimo kaj geometrijskega, pač vzamemo del premice in recimo s puščicami nakažemo njeno nadaljevanje v neskončnost. Nobenega "se risanja".bargo napisal/-a: Samo, če to tako storiš, potem je bolje, da rečeš, številska daljica se riše, saj dejansko ne more biti narisana.
Saj ne gre samo za geometrijo, gre tudi za številske sisteme, ki jih uprizarjaš z geometrijo in med njimi potrebuješ preslikavo oz. upodobitev, torej vse to skupaj je ŠTEVILSKA daljica ali številska premica in ker nekje moraš začeti risanje, je tam pač nič.
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
No, v primeru pi gre za podobno zadevo, ko bi se naj nekje daleč za 10*20 decimalko začele pojavljati 0 in 1 tako, da se prikaže rasterizirani krog.
Še vedno ne sledim...Tema je zmeraj enaka, od kod pravila, zakoni narave, bolje našega dojemanja sveta in od kod pretirana gotovost pri pojasnjevanju pojmov, ne glede na to, da ne vemo ali je mera našega vedenja predstavlja površino krogle, ki je potopljena v morje vsega vedenja, ali je mera mogoče volumen krogle ali lahko celo sam radij krogle. Mimogrede tudi pač nastopa v teh enačbah in z ničlo moraš nekako začeti tako, da ..
Še vedno ne sledim... Kakšno zvezo ima porabljena energija pri izračunu pi?Mimogrede si tudi sam povedal, da je svetovni rekord 2 trilijona decimalnih mest (2x10*18) konstante , pozabil si povedati koliko energije je bilo porabljene za ta izračun, saj je enostavnih računskih korakov, seštevanja in množenja, ki jih zmorejo naši računski stroji, za nekaj razredov več. Vidiš, tukaj je sedaj povezava z debato o številih in računskih operacijah, ki kreirajo celo nov obseg števil, kot recimo kompleksna števila, do katerih pa nismo prišli, saj se je ustavilo že pri celih številih, ki so kar ob boga dana.
Še vedno ne sledim...Iz videa je jasno razvidno, da obstajajo drugačni algoritmi, ki jih izvaja Daniel, da odgovarja na matematične enačbe, skladno z pričakovanimi rezultati in tole je ključna povezava z 'pi v kontekstu Saganovega romana STIK" Povsem mimo je tvoj zaključek, da gre za pomnjenje cifer, algoritmi so naravni ZAKONI in kot veš je na začetku bila beseda tako, da ...
Ne razumeš. Ne gre za izračun števila decimalnih mest, gre za domnevo, da tam nekje po 10*20 decimalki preneha serija naključnih števil in da se začne pojavljati vzorec, ki nosi sporočilo.Zakaj bi v bazah iskali vzorce in kako nam bi to pomagalo pri izračunih števila decimalnih mest, konstante PI in kako bi sploh vedeli, da je to zaporedje cifer res predstavlja število PI?
Ja.Torej, 2*3*5*7*11*13*17*19*23*29*31 = 200.560.490.130 -> 2,0056*10^11.
0 in 1 se vzorčijo kot pravokotnik z danimi stranicami in prikaže se rasterizirani krog iz 0 in 1 na podlagi baze 11, ne pa recimo 2, 6 ali 10 kot je običajno.
V strokovnem IT jeziku tega ne znam povedati, zato primer. Ko sem hodil še na faks, so nas peljali v računski center TAM-a, ki je bil eden najmočnejših pri nas. Višek ogleda je bil prikaz zmogljivosti računalnika s printanjem ženskega akta, sestavljenega iz 0 in 1 na rasterju recimo 6000x4000 znakov (dimezije papirja cca 600x400mm), ki ga je sprintal računalnik po posebnem algoritmu. Šlo je za iglični ali morda celo verižni printer in se je tiskalo na neskončnem papirju. Veš o čem govorim?Tega ne razumem.
No, v primeru pi gre za podobno zadevo, ko bi se naj nekje daleč za 10*20 decimalko začele pojavljati 0 in 1 tako, da se prikaže rasterizirani krog.
vojko napisal/-a:Toda tudi oni ne vedo, kaj šifra pomeni, saj lahko gre samo za skrajno neverjetno statistično anomalijo.
Ja, lahko bi šlo pri tem krogu za (skrajno neverjetno) statistično anomalijo, odstopanje od šuma, ki pa ne bi nosilo nobene informacije.Od kod sedaj statistika?
Ja, vidiš ravno zato se Werner smeji ob stavi, ki teče glede LHC, pa še statistika je ključna v tej igri.
Re: Čudeži in znanost
Poveži, poveži z \(\pi\) in njegovo zahtevno izračunljivostjo.vojko napisal/-a: Še vedno ne sledim...
Niti ne, pa če tudi gre za tvojo nitko.vojko napisal/-a: zgubljaš fil rouge
Seveda gre tudi in predvsem za izračun, ker dokazati, da se ne dogodijo vzorci v decimalnih mestih števila \(\pi\) ne znamo, ali pač?vojko napisal/-a:Ne razumeš. Ne gre za izračun števila decimalnih mest, gre za domnevo, da tam nekje po 10*20 decimalki preneha serija naključnih števil in da se začne pojavljati vzorec, ki nosi sporočilo.Bargo napisal/-a:Zakaj bi v bazah iskali vzorce in kako nam bi to pomagalo pri izračunih števila decimalnih mest, konstante PI in kako bi sploh vedeli, da je to zaporedje cifer res predstavlja število PI?
No, vsaj nekaj, hvala bogu.vojko napisal/-a:Ja.Bargo napisal/-a: ]Torej, 2*3*5*7*11*13*17*19*23*29*31 = 200.560.490.130 -> 2,0056*10^11.
To seveda razumem, saj si vendar strokovno povedal, raster je kar dober izraz. Kako so prišli do pravokotnikov?vojko napisal/-a:V strokovnem IT jeziku tega ne znam povedati, zato primer. Ko sem hodil še na faks, so nas peljali v računski center TAM-a, ki je bil eden najmočnejših pri nas. Višek ogleda je bil prikaz zmogljivosti računalnika s printanjem ženskega akta, sestavljenega iz 0 in 1 na rasterju recimo 6000x4000 znakov (dimezije papirja cca 600x400mm), ki ga je sprintal računalnik po posebnem algoritmu. Šlo je za iglični ali morda celo verižni printer in se je tiskalo na neskončnem papirju. Veš o čem govorim?Bargo napisal/-a:Tega ne razumem.vojko napisal/-a: 0 in 1 se vzorčijo kot pravokotnik z danimi stranicami in prikaže se rasterizirani krog iz 0 in 1 na podlagi baze 11, ne pa recimo 2, 6 ali 10 kot je običajno.
Torej je v pravokotniku včrtan krog z 0 ali 1, kar pomeni, da je še nekaj več, nekaj zunaj kroga ali pa nekaj znotraj očrtanega kroga, ki ni 0 ali 1?vojko napisal/-a: No, v primeru pi gre za podobno zadevo, ko bi se naj nekje daleč za 10*20 decimalko začele pojavljati 0 in 1 tako, da se prikaže rasterizirani krog.
Vidiš, zato pa bi rad izvedel, kako so prišli do pravokotnikov?vojko napisal/-a:Ja, lahko bi šlo pri tem krogu za (skrajno neverjetno) statistično anomalijo, odstopanje od šuma, ki pa ne bi nosilo nobene informacije.Bargo napisal/-a:Od kod sedaj statistika?vojko napisal/-a: Toda tudi oni ne vedo, kaj šifra pomeni, saj lahko gre samo za skrajno neverjetno statistično anomalijo.