Čudeži in znanost

[Rock]

Vsak, ki uvaja v mišljenje nek nov pojem, je dolžen povedati, kaj pod tem pojmom misli, torej njegovo bistvo.

Jaz naj bi uvedel nov pojem?

Hotel sem reči, da pojem predvsem pomen.

Ne razumem, slovnična pomota?

Gre za lastnosti, ki jih znanost lahko tudi meri.
------------
Samo v pomenu, da jih 'izmeri posredno'.
-------------
Vse merjenje, celo vse zaznavanje je posredno.

Človek svoje duševno doživljanje (veselje, žalost, ...) zaznava neposredno (in to je edina neposredna zaznava).

Celota je pomembnejša od dela.
---------------
Brez delov ni celote.

Včasih je pomembnejša celota, včasih del. - Brez 'vseh' delov ni celote; če manjka konst. el., ni več npr. človeka (obglavljenega človeka zna medicina ohranjati pri vegetiranju, nima pa več to bitje pr. sposobnosti [see infra]), če manjka nebistven del (mezinec), bistvo (človek) obstaja dalje.

Spominjam se, da si pred časom hvalil Übermensch-a.
--------------
Si prepričan, da si me prav razumel?

Takrat si imel priložnost, da si bil natančen, in sedaj zopet.
To je zanimva tema (Niče, nacizem). - Tudi Bi. govori o 'novem človeku' (človek se mora ponovno roditi; tak človek ni pod postavo), kar je še en razlog več za večjo besednost.

Obstoj je pred bistvom.
--------------
V kakšnem smislu?
--------------
V najsplošnejšem.

Ali bistvo sploh obstaja? Je samo beseda (nomen)?

Pri razmerju 'celota - del' nas zanima medsebojno vrednostno razmerje (ne ontološka narava - to rešuje definicija, opredelba).
----------------
Kaj pomeni "vrednostno razmerje"? Pomembnost? Tu je moje mnenje jasno: bistveni deli/lastnosti so pomembnejši od nebistvenih, pomembnost celote je enaka pomembnosti bistvenih delov/lastnosti. Pri čemer se mi vse to zdi bolj nepotrebno premetavanje pojmov. Filozofiji ne pripisujem tako pomembne vloge. Kot sem že dejal, se ukvarja s stvarmi, ki jih ni.

Kako odlično bi bilo, da bi se vedno ekstenzivno izrazil.
Hvala za odg.
Po m. mn. ima filozofija še pomembnejšo vlogo.

Mi lahko poveš kaj več o tem, kako to misliš?
---------------
Recimo: država, pravna oseba, gozd, kup peska, ljubezen, sovraštvo, usmiljenje: so to le besede?; so tudi splošni pojmi, ki pa obstajajo le v razumu (in jih človek ustvari z abstrahiranjem in sintezo)?; ali so tudi bit (realno obstajajo)?
-----------------
Vprašal te bom takole: Kaj pomeni, da pojem obstaja v razumu? Če pojmi realno obstajajo, bi morda znal najti kak primer?

Kot konceptualizem označujemo stališče, da je pojem tako beseda kot tudi abstraktni produkt človekovega uma. - Ali pa je pojem tudi bit, se še ne morem odločiti. (Imenitno bi bilo imeti dokaze, da je imel Platon, s svojo 'votlino', prav.)

Jaz sem Barga razumel, da je povprašal, na podlagi česa si definiral 'kriterij', in kako boš dokazal, da tvoja definicija ni arbitrarna, ampak utemeljena.
--------------
V SSKJ je beseda "kriterij" opisana z besedico "kar". Jaz bi vseeno rekel, da gre za skupek lastnosti, ki jim morajo ustrezati predmeti, da lahko pridejo v neko množico. Ampak Bargo je, preden je zašel, padel v rekurzijo, na katero ni mogoče smiselno odgovoriti.

Vztrajam pri svoji pripombi, in te prepuščam Bargu.

Ti nisi napisal gornjega, temveč: "Kriterij /.../ kaj gre v neko množico, je seveda za to množico pomemben, ni pa pomemben za to, ali je množica celota. Če kriterije spremenimo, dobimo drugo množico, ki pa je spet celota."
---------------
Ja. To, da je množica celota, ni odvisno od njenih delov oziroma od kriterijev, kaj je v množici.

Se ne strinjam. Bitje 'človek' lahko presojamo z različnih vidikov. (btw, zato je filozofija racionalno najpomembnejša znanstv. disciplina.) - Normalno ima človek 2 roki. (Celota.) - Če mu amputirajo 1 roko, ni več celota, je pa še vedno človek. (btw, pod pojem oseba spada tudi človek; pravno sposobnost ima samo oseba; žival, rastlina nimata pr. sposobnosti; bitje, ki ne bi bil 'človek' [spaček, monstrum, ...] - ne bi imelo pr. sposobnosti.

Poleg tega nisi definiral ne množice, ne celote.
-------------
Res je. Pogovarjamo se, kakor da vemo, o čem se pogovarjamo.

Sedaj je že nekoliko jasneje(?)

Poleg tega se ne pogovarjava o pravkar omenjenih pojmih kot takih, ampak o razmerju med delom in celoto, o tem razmerju pa ne govoriš.
-----------------
Mislim, da o tem razmerju ni več kaj reči. Razmerje je to, da je nekaj del nečesa drugega. V nekaterih ozirih je pomembno še to, da se deli med seboj držijo (avtomobil, molekula). Če sem kaj spregledal, pa me prosim opozori.

Lahko boš podal svoj pogled na m. g. izvajanja o 'človeku'.

Če uvedeš pojem (množica), in nato govoriš o celoti (pri čemer poudarjaš, da ne gre za enakost), preskakuješ.
-------------
Nič hudega.

Se ne strinjam.

[vojko]

Preprosti je napisal:

"/...zato je filozofija racionalno najpomembnejša znanstv. disciplina."

Brez dvoma; vse, kar vidimo okoli nas (tudi internet, tole čudo tehnike, s katerim lahko trenutno komuniciramo s komerkoli na Zemlji in si izmenjujemo tudi takšne puhlice) je plod garaškega dela filozofov...

Primum vivere, deinde philosophari...

A četudi bi bila filozofija "najpomembnejša znanstv. disciplina" (je pa seveda daleč od tega!), velja zanjo Marxova ugotovitev iz 11. teze o Feuerbachu...

[bargo]

Dialektika je zelo življenjska, zaradi nje imamo probleme, toda je smrt za znanost.

Razlaga:
Posamezna bitja realnega sveta so celota (jabolko, smreka, Zemlja, potres), toda znanost je razbita na ločene discipline (disciplina proučuje neko določeno bitje le aspektno, ne kot celoto).
Bitja se konstantno spreminjajo, toda bistvo 'spreminjanja' nam ostaja skrivnost. Dialektika hoče 'zaobjeti' spreminjanje, toda je zato nujno nenatančna. Če hoče znanost priti do 'svoje resnice', mora ravnati po pravilih formalne/statične logike.
Človek hoče resnico, toda živi v svetu, ki mu je teoretično tuj (a ga na praktični ravni zadovoljivo obvlada).

Statična dinamika!

Črvina

[Rock]

Dialektika je zelo življenjska, zaradi nje imamo probleme, toda je smrt za znanost.

Razlaga:
Posamezna bitja realnega sveta so celota (jabolko, smreka, Zemlja, potres), toda znanost je razbita na ločene discipline (disciplina proučuje neko določeno bitje le aspektno, ne kot celoto).
Bitja se konstantno spreminjajo, toda bistvo 'spreminjanja' nam ostaja skrivnost. Dialektika hoče 'zaobjeti' spreminjanje, toda je zato nujno nenatančna. Če hoče znanost priti do 'svoje resnice', mora ravnati po pravilih formalne/statične logike.
Človek hoče resnico, toda živi v svetu, ki mu je teoretično tuj (a ga na praktični ravni zadovoljivo obvlada).

Statična dinamika!

Wu-wei, bi rekel M. Kojc.

[vojko]

bargo napisal:

Dialektika je zelo življenjska, zaradi nje imamo probleme, toda je smrt za znanost.

Spet se ti je zapisalo; hotel si napisati: "/...toda je smrt za PSEVDOznanost."

[bargo]

bargo napisal:

Dialektika je zelo življenjska, zaradi nje imamo probleme, toda je smrt za znanost.

Spet se ti je zapisalo; hotel si napisati: "/...toda je smrt za PSEVDOznanost."

Jaz nisem tega napisal. Sem samo označil, kajti SMRT JE ŽIVLJENJE in ŽIVLJENJE je SMRT, vendar oboje je del celote. Je Romanova polkrožnica, na kateri dve točki umanjka. Lepilo, kot kompozitum sicer zadošča, vendar ne zadovoljuje, bi rekel Rock, zajcu. A je tako, Rock?

Zapleši Vojko.

She without arm, he without leg - ballet - Hand in Hand


Črvina

[vojko]

bargo napisal:

Dialektika je zelo življenjska, zaradi nje imamo probleme, toda je smrt za znanost.

Spet se ti je zapisalo; hotel si napisati: "/...toda je smrt za PSEVDOznanost."

Jaz nisem tega napisal. Sem samo označil, kajti SMRT JE ŽIVLJENJE in ŽIVLJENJE je SMRT, vendar oboje je del celote. Je Romanova polkrožnica, na kateri dve točki umanjka. Lepilo, kot kompozitum sicer zadošča, vendar ne zadovoljuje, bi rekel Rock, zajcu. A je tako, Rock?

Zapleši Vojko.

She without arm, he without leg - ballet - Hand in Hand


Črvina

Psylocibes semilanceata

[bargo]

Zapleši Vojko.

She without arm, he without leg - ballet - Hand in Hand

Črvina

Psylocibes semilanceata

Ne, nekaj je v zraku. Nikar zunanjih substanc, sploh pa ne gobic, omama je že v nas, močnejša, kot si sploh lahko predstavljaš. Imenuj jo Vera. Ta je sposobna razdeliti celoto na dogodke in stvari, ki je ni mogoče deliti. Stari, če je sposobna takšne delitve potem je sposobna še marsičesa, a ne ?

Saj poznaš zgodbo: Zemlja je središče Vesolja (ni mogoče, da bi Demiurg izbral povprečen planet v povprečnem osončju v povprečni galaksiji za svojo veliko predstavo!) in Človek je unikum in "krona stvarstva"…Proces odmikanja Človeka iz središča dogajanja v Vesolju je bil boleč proces, še bolj pa je spoznanje, da morda sploh nismo edina inteligentna vrsta…

Naše dojemanje je naučeno. Dojemanja se učimo, že v maternici. Kaj lahko dojemamo je odvisno od kakovosti čutil, ki so nekakovostna, narave naših čutil, ki so nepopolna ter raznolikosti okolja, ki pa je, hvala bogu, zmeraj večje. Shrink bi rekel, tisti prostor, ki se širi.

Zavedanje nekakovosti in ne samo kakovosti ter nepopolnosti in ne popolnosti, ki naj bi nas pripeljala do sem, je največja vrlina, ki smo jo dosegli.

Roger Waters - River Plate - Perfect sense I & II

(Stop Dave
Will you stop Dave?
Stop Dave
I'm afraid
I'm afraid
Dave, my mind is going
I can feel it
I can feel it
My mind is going
There is no question about it
I can feel it
I can feel it
I can feel it
I'm afraid

....


ALI NE VIDIŠ!

DAVID GILMOUR ▲ ROGER WATERS - Comfortably Numb

Is there anybody in there?

[Roman]

Človek svoje duševno doživljanje (veselje, žalost, ...) zaznava neposredno (in to je edina neposredna zaznava).

Kaj pa tu pomeni neposredno? Kaj je na eni strani in kaj na drugi, da vmes ni posrednika?

Včasih je pomembnejša celota, včasih del.

Pomembnost je relativna. Je pa lepo, da si omilil trditev, da je celota pomembnejša od delov.

Brez 'vseh' delov ni celote; če manjka konst. el., ni več npr. človeka ...

Sem moral napeti možgane, da sem razvozlal konst. el. Je torej konstitutivni element isto kot bistveni element?

Takrat si imel priložnost, da si bil natančen, in sedaj zopet.

Ne spominjam se, da bi hvalil nadčloveka.

Ali bistvo sploh obstaja? Je samo beseda (nomen)?

Je beseda, ki ima pomen. Ali obstajajo bistvene lastnosti? Ali obstajajo lastnosti?

Po m. mn. ima filozofija še pomembnejšo vlogo.

Ko je bila znanost (ni, šele njeni zametki) del filozofije, da. Danes ne.

Imenitno bi bilo imeti dokaze, da je imel Platon, s svojo 'votlino', prav.

Vem, da bi ti bilo to všeč.

Jaz sem Barga razumel, da je povprašal, na podlagi česa si definiral 'kriterij', in kako boš dokazal, da tvoja definicija ni arbitrarna, ampak utemeljena.

Na to vprašanje sem sicer odgovoril, ampak pri definicijah je vedno vprašanje, kako definiraš izhodišča. To, kar je Bargo vprašal, preden se mu je odpeljalo, pa je, kakšnim kriterijem morajo ustrezati kriteriji ("Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?"), jaz pa sem hotel pojasniti, da se je potem potrebno vprašati tudi po kriterijih, katerim ustrezajo kriteriji, katerim ustrezajo kriteriji. Opaziš samonanašanje?

Vztrajam pri svoji pripombi, in te prepuščam Bargu.

Ti kar vztrajaj.

Normalno ima človek 2 roki. (Celota.) - Če mu amputirajo 1 roko, ni več celota, je pa še vedno človek.

Kako ni celota? Saj celota ni definirana kot človek z obema rokama.

Sedaj je že nekoliko jasneje(?)

Vprašaj je na mestu.

[bargo]

Roman: Legitimna so vsa vprašanja, vprašanje pa je, ali so tudi smiselna. Samonanašanje je vedno sporno. Neskončna regresija v filozofiji ni ravno zaželena.

Rock: Jaz sem Barga razumel, da je povprašal, na podlagi česa si definiral 'kriterij', in kako boš dokazal, da tvoja definicija ni arbitrarna, ampak utemeljena.

Bargo: Odlično, ROCK. Črvina Torej, smo pri oblaku iz katerega smo zgradili vero.

Jaz sem Barga razumel, da je povprašal, na podlagi česa si definiral 'kriterij', in kako boš dokazal, da tvoja definicija ni arbitrarna, ampak utemeljena.

Na to vprašanje sem sicer odgovoril, ampak pri definicijah je vedno vprašanje, kako definiraš izhodišča. To, kar je Bargo vprašal, preden se mu je odpeljalo, pa je, kakšnim kriterijem morajo ustrezati kriteriji ("Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?"), jaz pa sem hotel pojasniti, da se je potem potrebno vprašati tudi po kriterijih, katerim ustrezajo kriteriji, katerim ustrezajo kriteriji. Opaziš samonanašanje?

Kam pa sem se odpeljal? Sem še kar tukaj v kabini in se samo čudim, vendar moje čudenje ne vpliva na tvoja stališča, kar je sicer odlično, vendar naporno. Sedaj, ko si začel spet pretiravati, bom pač primoran poseči in ugotoviti, kje za hudiča sem.

Jaz sem Barga razumel, da je povprašal, na podlagi česa si definiral 'kriterij', in kako boš dokazal, da tvoja definicija ni arbitrarna, ampak utemeljena.

V SSKJ je beseda "kriterij" opisana z besedico "kar". Jaz bi vseeno rekel, da gre za skupek lastnosti, ki jim morajo ustrezati predmeti, da lahko pridejo v neko množico. Ampak Bargo je, preden je zašel, padel v rekurzijo, na katero ni mogoče smiselno odgovoriti.

Poglej poglej, sedaj ali si lisjak ali pa naivnež, ki ne vidi, razen tega seveda, da sem JAZ zašel in to ne peš, temveč z prevoznim sredstvom. Ni kaj, bog je res komik.

Se spomniš, letiva in ti si trdno na tleh, videti je, da misliš da si na vlaku, vendar sem ti povedal da sva v letalu in ta, kot veš, se lahko giba v 3D prostoru, pa še čas teče malce drugače, kot običajno. Vendar pustimo to.

Poglej, spet se je začelo s tvojo trditvijo tako, kot zmeraj.
Roman: Vsaka množica je celota.

Vendar, če ni konteksta in kriterijev potem smo pač v metafiziki, a ne? Rock je zmeraj tam, na drugi strani, kar pa ne drži. Celo pri ulomkih, razlomkih, ste zamudili priložnost, da bi se nekaj naučili od Rocka. Informacije prihajajo sproti, a ne Rock? Človek bi rekel, da je to stvar duha in ne materije, vendar materija kreira duha, a ne ? Kadi se materija., ena iz črvine.

Torej, kako se je začelo.

Rock: 'Ali je kup peska celota' - to ravno ni bilo moje vprašanje, kot si lahko razbral že pred časom.

Roman: Nisem pa razbral, kaj sprašuješ. Še zdaj ne vem.

Bargo: Mogoče je imel v mislih unijo, torej ali je avto, kup peska, paket a4 listov, ...., že celota? Kako pridemo do celote? Ali drugače, KAKO iz celote do kupa peska, paketa a4 listov, avta, ...?

Rock: Moje vprašanje objektivno sproži dva problema: kaj je pomembnejše, del ali celota, in pa, razmerje posamičnosti-splošnosti-opis. Ampak predlagam, da pustiva podrobnosti.

Roman: Uh, pa ravno je postalo zanimivo.

Bargo: Res je. hm. Kaj deli celoto?

Rock: Um? Jaz pa bi vprašal: Kaj povzroči celoto?

Bargo: Odlično. Odgovor enak tvojemu. UM.
Spet smo pri Janezu, ki pravi tako: "1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. 2 Ta je bila v začetku pri Bogu. 3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo ..."

Šala (ki pa je očitno meso postala. ): Kaj je materija? Nimam pojma. Kaj je pojem? Ni materija. Če ni materija potem je duh. Kaj je duh? <Nimam pojma| Ni materija>. KANT je bil nabrisan. Sorry Immanuel.

Vidiš Roman in sedaj sva pri rekurziji v katero sem po tvoje padel. Veš, ti povem, da je rekurzija moje vsakdanje orodje, je orodje umetne inteligence in moji programi delujejo, brez da bi jim zmanjkovalo pomnilnika. Torej ti govorim izkustveno. Kriterij za izhod iz potencialne globine mora biti znotraj metode in stati mora pred povratnim klicem te iste metode. Torej, kot si ti zapisal samonanašanje. Torej je potreben pogoj podan kriterij vendar ni zadosten, saj mora stati še na pravem mestu, kot sva ugotovila.

Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu). Tak način podajanja imenujemo rekurzivno podajanje ali rekurzivna formula (tudi rekurzivna definicija). Beseda rekurzívno (latinsko recurrere, kar pomeni teči nazaj) pomeni nanašajoče na samega sebe.

Nadaljujeva.

Bargo: Mogoče je imel v mislih unijo, torej ali je avto, kup peska, paket a4 listov, ...., že celota? Kako pridemo do celote? Ali drugače, KAKO iz celote do kupa peska, paketa a4 listov, avta, ...?

Roman: Če je tako, potem je unija seveda celota. Vsaka množica je celota.

Bargo:
Ne bo držalo, saj je unija operator, torej nekaj kar združuje predhodno nezdružljivo in še pred tem, vsaka množica ima kriterije sprejemljivosti/pripadnosti, po katerih se kreirajo elementi množice in ker je tako, pomeni, da so pomembni kriteriji, ki bi morali zapopasti celoto, vendar, ker pa so vsi kriteriji lahko v svoji množici, se postavi vprašanje: Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?

Roman: Kriterij, s katerim določamo, kaj gre v neko množico, je seveda za to množico pomemben, ni pa pomemben za to, ali je množica celota. Če kriterije spremenimo, dobimo drugo množico, ki pa je spet celota. To, da je unija operator (nad množicami), nima s prepoznavanjem celote ničesar skupnega. Kriterij za množico vseh kriterijev? Zakaj ga potrebuješ?

Bargo: Saj ga ne potrebujem, vendar je dobro vedeti, da nekje je, saj veš, za vsak slučaj, če bi ga potreboval.

Vidiš sedaj, sprva si razglasil množico za celoto, potem si si premislil in unijo, kot operator nad množicami, razglasil za celoto, da bi odstopil od matematike, kot orodja (kriterija) za prepoznavanje celote. Žal ne gre, saj veš da fizika, kot izkustvena disciplina prinaša dokaze za matematiko.


Črvina

Bargo: Vendar bodi A = {{},0,1}. V tem primeru je prazna množica element množice A. Torej ne pišemo, da je prazna množica element vsake množice. V preseku dveh disjunktivnih množic je prazna množica, ki je v obeh hkrati.

Roman: Delaš silo nad matematiko. Prazna množica je podmnožica (in ne element) vsake množice. Ne vidim ovire, da daš v množico prazno množico kot element, ampak tedaj ima pač status elementa s vsemi ustreznimi lastnostmi.


Bargo: Točno tako, kot praviš status elementa s vsemi ustreznimi lastnostmi. Tako prazna množica postane vsákogaršnji element in prevzame vse do takrat prepoznane ali podeljene lastnosti.

Lastnosti pa so povezane z kriteriji, a ne?
V bistvu je neke vrste potencial ta prazna množica, a ne?

Edino prazna množica ne more vsebovati prazne množice/elementa, saj potem več ne bi bila prazna!


Vidiš sedaj, nobene sile nad matematiko ne delam, za božjo voljo, to je edino kar nam preostane, poleg duha se razume.

Torej še zmeraj sem v kabini, "kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko."

Dobro nam gre, po Janezu smo na 14. " In Beseda je postala meso in se naselila med nami"

Depeche Mode - Blue Dress

Something so simple
Something so trivial
Makes me a happy man
Can't you understand
Say you believe
Just how easy
It is to please me

[bargo]

Resnična popolnost se zdi nepopolna,
vendar je v celoti popolna.

Resnična polnost se zdi prazna,
vendar je popolnoma navzoča.

Resnična odločnost se zdi skrivljena.
Resnična modrost se zdi neumna.
Resnična umetnost se zdi neokusna.


Torej, potrebno je razdeliti prazno od nepraznega in praznini med podeliti pomen.

[Rock]

Dialektika je zelo življenjska, zaradi nje imamo probleme, toda je smrt za znanost.

Spet se ti je zapisalo; hotel si napisati: "/...toda je smrt za PSEVDOznanost."

Jaz nisem tega napisal. Sem samo označil, kajti SMRT JE ŽIVLJENJE in ŽIVLJENJE je SMRT, vendar oboje je del celote. Je Romanova polkrožnica, na kateri dve točki umanjka. Lepilo, kot kompozitum sicer zadošča, vendar ne zadovoljuje, bi rekel Rock, zajcu. A je tako, Rock?

Pa poskusimo: Seveda.

[Rock]

Človek svoje duševno doživljanje (veselje, žalost, ...) zaznava neposredno (in to je edina neposredna zaznava).

Kaj pa tu pomeni neposredno? Kaj je na eni strani in kaj na drugi, da vmes ni posrednika?

'Neposredno' pomeni, da npr. 'veselje' ni izven doživljajočega subjekta

Včasih je pomembnejša celota, včasih del.
---------------
Pomembnost je relativna.

Včasih da, a ne vedno.

SFRJ je bila totalitarna država (nismo poznali vladavine prava - vladala je klika, komunisti). A državo so poznali po svetu, uživala je poseben ugled, Titov pogreb je bil svetovno veličasten - a vseeno smo bili tostran železne zavese, bili smo nesvobodna država. Da 'dela' ni bilo (spoštovanje pravic človeka), je bilo pomembno. Zato 'dela' ne smemo relativizirati. (Danes žele problem prenesti: ne da del celote ni pomemben, ampak da je bila celota iz drugačnih delov.)

Je pa lepo, da si omilil trditev, da je celota pomembnejša od delov.

Kje je moja drugačna trditev?

Brez 'vseh' delov ni celote; če manjka konst. el., ni več npr. človeka ...
-------------
Sem moral napeti možgane, da sem razvozlal konst. el.

Za naravoslovca je PTR pač običajna kratica.

Je torej konstitutivni element isto kot bistveni element?

Obstaja niansa, ki pa je včasih praktično pomembna.

Takrat si imel priložnost, da si bil natančen, in sedaj zopet.
----------------
Ne spominjam se, da bi hvalil nadčloveka.

Tvoja zadnja pripomba govori drugače.

Ali bistvo sploh obstaja? Je samo beseda (nomen)?
-------------------
Je beseda, ki ima pomen.

Vsaka beseda ima pač pomen. Odločilno je, kakšen pomen pripišeš določeni besedi.

Ali obstajajo bistvene lastnosti? Ali obstajajo lastnosti?

V obeh primerih je odgovor da.

Po m. mn. ima filozofija še pomembnejšo vlogo.
---------------
Ko je bila znanost (ni, šele njeni zametki) del filozofije, da. Danes ne.

Jaz menim, da (danes) lahko filozofijo mirno uvrstimo v znanost.
In menim, da je v paru izkustvene znanosti/filozofija le-ta pomembnejša.

Imenitno bi bilo imeti dokaze, da je imel Platon, s svojo 'votlino', prav.
---------------
Vem, da bi ti bilo to všeč.

In zakaj tako misliš? Krščanska misel je bolj obrnjena k Aristotelu.

Jaz sem Barga razumel, da je povprašal, na podlagi česa si definiral 'kriterij', in kako boš dokazal, da tvoja definicija ni arbitrarna, ampak utemeljena.
---------------
Na to vprašanje sem sicer odgovoril, ampak pri definicijah je vedno vprašanje, kako definiraš izhodišča. To, kar je Bargo vprašal, preden se mu je odpeljalo, pa je, kakšnim kriterijem morajo ustrezati kriteriji ("Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?"), jaz pa sem hotel pojasniti, da se je potem potrebno vprašati tudi po kriterijih, katerim ustrezajo kriteriji, katerim ustrezajo kriteriji. Opaziš samonanašanje?

Se ne strinjam s tvojim razmišljanjem. Gre za 'izhodišče', in tega sam omenjaš. - Pri silogizmu tehnika (sklepanje na podlagi premis) ni problem, problem je določiti premiso. - Bargo je mislil na to, ali pa tudi ne. Zato moja pripomba.

Normalno ima človek 2 roki. (Celota.) - Če mu amputirajo 1 roko, ni več celota, je pa še vedno človek.
------------
Kako ni celota? Saj celota ni definirana kot človek z obema rokama.

Pač.

[bargo]

Jaz sem Barga razumel, da je povprašal, na podlagi česa si definiral 'kriterij', in kako boš dokazal, da tvoja definicija ni arbitrarna, ampak utemeljena.
---------------
Na to vprašanje sem sicer odgovoril, ampak pri definicijah je vedno vprašanje, kako definiraš izhodišča. To, kar je Bargo vprašal, preden se mu je odpeljalo, pa je, kakšnim kriterijem morajo ustrezati kriteriji ("Kaj je kriterij za množico vseh kriterijev?"), jaz pa sem hotel pojasniti, da se je potem potrebno vprašati tudi po kriterijih, katerim ustrezajo kriteriji, katerim ustrezajo kriteriji. Opaziš samonanašanje?

Se ne strinjam s tvojim razmišljanjem. Gre za 'izhodišče', in tega sam omenjaš. - Pri silogizmu tehnika (sklepanje na podlagi premis) ni problem, problem je določiti premiso. - Bargo je mislil na to, ali pa tudi ne. Zato moja pripomba.

Seveda, pa tudi na to, da je sestava pomembna v celoti, da bi celota delovala. Torej, struktura in forma. Vendar kaj proizvaja celota, če deluje?
Kako za hudiča proizvaja, če pa ji nekaj manjka in kaj je tisto, kar nam manjka je pravo vprašanje, saj smo vendar kreirani in svobodno delujemo, ali ne?

Odlično, Rock.

Črvina

Magnifico


V nebesih se je vnel prepir,
ko sva kalila nočni mir.
Odkrival sem svet neznank,
vsak poljub je zame bil vulkan.

In ko enkrat bom umrl
in ti boš daleč proč
ne mi sveč prižigat
spomni se na božično noč.

Aleluja baby, baby,
telo in dušo sem ti dal
hvaležna si bila, ko
Satana iz tebe ven sem gnal.

[vojko]

Bargo je napisal:

Odlično, Rock.

Črvina

Magnifico


V nebesih se je vnel prepir,
ko sva kalila nočni mir.
Odkrival sem svet neznank,
vsak poljub je zame bil vulkan.

In ko enkrat bom umrl
in ti boš daleč proč
ne mi sveč prižigat
spomni se na božično noč.

Aleluja baby, baby,
telo in dušo sem ti dal
hvaležna si bila, ko
Satana iz tebe ven sem gnal.

Že malo popušča? Mislim, manično-poetična faza?