Mene pa zanima glede tega eksperimenta, kaj je pogoj za opazovalca, da vpliva na razultat ?Bargo napisal/-a:Z odkritjem QM, ki razkrije tuneliranje in prepletenost, se pokaže takšen čas in prostor, ki je povsem izven našega izkustva in intuicije. Hecno je, da trenutno, niti v principu, ni zgornje meje, kjer QM več ne bi mogla delovati, vsaj tako pravi prof. Zeilinger.
Kakor jaz to razumem, sploh ni potreben opazovalec v obliki osebe, pač pa zadostuje kakršenkoli stik med klasičnim in kvantnim svetom. Mogoče bo kakšen fizik to bolj podrobno razložil.roberto11 napisal/-a:Mene pa zanima glede tega eksperimenta, kaj je pogoj za opazovalca, da vpliva na razultat ?Bargo napisal/-a:Z odkritjem QM, ki razkrije tuneliranje in prepletenost, se pokaže takšen čas in prostor, ki je povsem izven našega izkustva in intuicije. Hecno je, da trenutno, niti v principu, ni zgornje meje, kjer QM več ne bi mogla delovati, vsaj tako pravi prof. Zeilinger.
Mora biti opazovalec v neposredni bližini eksperimenta ali je lahko 10m stran...Mora opazovati ali lahko gleda stran ?
Kolikor sem prebiral o tem je tako, da je dovolj že, če je informacija o stanju/meritvi na razpolago, kar pomeni, da oddaljenost nima vpliva in tudi čas ne, ko nekdo pogleda rezultat/"informacijo" je konec superpozicije.roberto11 napisal/-a:Mene pa zanima glede tega eksperimenta, kaj je pogoj za opazovalca, da vpliva na razultat ?Bargo napisal/-a:Z odkritjem QM, ki razkrije tuneliranje in prepletenost, se pokaže takšen čas in prostor, ki je povsem izven našega izkustva in intuicije. Hecno je, da trenutno, niti v principu, ni zgornje meje, kjer QM več ne bi mogla delovati, vsaj tako pravi prof. Zeilinger.
Mora biti opazovalec v neposredni bližini eksperimenta ali je lahko 10m stran...Mora opazovati ali lahko gleda stran ?
Še več, izmeriš tisto, kar si želel izmeriti. 
Odlična clipa, bargo! Tu se kaže vsa strašljiva čudnost in nepojmljivost KM, o kateri sem govoril. Morda bo generacijam fizikov za nami to domače, kot je nam Newtonova mehanika, toda meni se zvrti v glavi, ko gledam to in poslušam razlago...bargo napisal/-a:Kolikor sem prebiral o tem je tako, da je dovolj že, če je informacija o stanju/meritvi na razpolago, kar pomeni, da oddaljenost nima vpliva in tudi čas ne, ko nekdo pogleda rezultat/"informacijo" je konec superpozicije.roberto11 napisal/-a:Mene pa zanima glede tega eksperimenta, kaj je pogoj za opazovalca, da vpliva na razultat ?Bargo napisal/-a:Z odkritjem QM, ki razkrije tuneliranje in prepletenost, se pokaže takšen čas in prostor, ki je povsem izven našega izkustva in intuicije. Hecno je, da trenutno, niti v principu, ni zgornje meje, kjer QM več ne bi mogla delovati, vsaj tako pravi prof. Zeilinger.
Mora biti opazovalec v neposredni bližini eksperimenta ali je lahko 10m stran...Mora opazovati ali lahko gleda stran ?
Delayed Choice Quantum Eraser Experiment Explained
Delayed Choice Quantum Eraser
Prav obratno bo res. Z razvojem znanosti dobi filozofija osnovo za svoje morebitne nadaljnje zaključke, ki prej niso bili mogoči.Roman napisal/-a:Čeprav imam filozofijo sicer rad, pa menim, da je njena vloga s pojavom znanosti upadlavojko napisal/-a:Boš poskušal sam odgovoriti, ker me zanima tvoje mnenje o tem?
Nikakor. Npr.: opica z užitkom poje banano; zna napraviti marsikaj, da bi prišla do nje; najbrž pa ni v naravi opice, da bi si mogla zastaviti vprašanje, kako je banana (sadež, ki ga obešenega - kar je storil malo pred tem v odsotnosti opice znanstvenik - vidi pred sabo) zrastla, nastala (vzročnost); ali, čemu je obešena pred njo (smotrnost); ali, ali sta taki vprašanji smiselni; ali, ali je mogoče, da bi banana ne visela pred njo (in bi bila vrvica prazna).Tudi menim, da se z vsem, kar je, pravzaprav ukvarja znanost,
Če aspekti niso merljivi - to še ne pomeni, da ne obstajajo; poleg tega so seveda pomembnejši od onega drugega.filozofiji ostanejo stvari, ki jih v resnici ni,
Tu bi ideji pogojno lahko pritrdil. Kajti cilj je, da človek spozna bitje v celoti (da znanost postane zaokrožena in filozofija enoznačna; da zopet nastane enovita disciplina, teorija). Toda človek sveta nikoli ne bo mogel povsem doumeti (kar pa je normalno, dobro). (Čeprav radovednost ostane vrednota.) Iz navedenega razloga, in drugih, je smiselno ločevati 'znanost' od filozofije (in teologije).oziroma jim znanost (še) ni kos.
Tudi če bi bilo to res, je bolje nekaj kot nič.To kajpak ne pomeni, da jim je kos filozofija.
Pa ne, da govoriš o filozofiji filozofije? Filozofija par excellence.Po drugi strani, kaj je v resnici osnova ljubezni do modrosti?
Jaz ne bi uporabil tega izraza. Naj bo izraz pridržan za formalno logiko, jo krvavo potrebujemo. V vsakem znanju je implicitno vsebovamo pravilno mišljenje.Mar ni to logika, ali neke vrste logika?
Gotovo.In ali ne pride logika iz opazovanja sveta in nas samih?
O tem sem že izrazil svoje stališče.Kje je meja med filozofijo in znanostjo?
Kaj je/ni 'znanstveno', bi bilo potrebno posebej elaborirati.Koliko je v filozofiji sploh znanosti? Veda, ki ne uporablja znanstvene metode, najbrž ne more biti znanost.
Ničesar se ne da z 'znanostjo' povsem razložiti. Pa tudi hipotetična teorija, o kateri sem govoril (modernizirana t. v Aristotelovem pomenu), ni (in ne bo) vsemogočna. Ponovim: svet ostaja delno nedoumljiv, in to je zelo dobro.Dejstvo, da se čustev, morale, kulture in še česa (še) ne da z znanostjo zadovoljivo razložiti, ničesar ne spremeni.
Smotrnost je zgolj eno od področij filozofije.Edino, kar še nekako spada na področje filozofije, je razmišljanje o smislu. Smislu česarkoli, posebej smislu človeškega življenja.
Če si to storil v hudobnem namenu, ni bilo lepo.Morda sem komu stopil na žulj,
Prosil bi te za link, hvala.problemi napisal/-a: Doživljanje česar koli je vedno subjektivno. Torej, če se navežem na enega od mojih prejšnjih stavkov, je doživljanje vedno podružbljeno. Na to temu ima Vesna V. Godina zanimivo predavanje, ki ga je izvajala na "društvu ateistov". Če te zanima ti lahko objavim link. Ena od njenih trditev je, s katero se povsem strinjam, da je edini objektiven pogled, torej doživljanje, človeka v obdobju po rojstvu, v obdobju pred vstopom v simbolno.
Zakaj 'žal'? Ali so spoznanja QM moteča (ker so zrušile 'determiniranost' sveta)?Človek izraža in poustvarja sebe in svet v katerem živi. Logika je ta realnost, logika smo mi in svet je zgrajen logično. Če odmislim kvantni svet.
---------
Žal ni prav nobene podlage, da bi lahko odmislili kvantni svet. Zakaj bi ga sploh odmislili?
Ali sedaj zanikaš obstoj svojega prejšnjega problematiziranja ontologije?Roman napisal/-a:zakaj bi bilo kaj res? Po resničnosti česa sprašuješ?Rock napisal/-a:Če bi uporabil tvoj besednjak: zakaj bi bilo to res?Roman napisal/-a:Vprašanje pa je, če niso tudi izven domene filozofije.
Katero vprašanje vendar? In kdo naj bi osporaval resničnost česa?Vprašanje je vendar resnično.
Imaš razlog za dvom o uperjenosti mojega vprašanja?Dobro, domnevam, da sprašuješ po resničnosti trditve, da navedena vprašanja niso domena filozofije.
Take 'čiste filozofije' jaz ne poznam. Filozofija črpa predmete za svoje obravnavanje iz izkustvenih disciplin. Kdor veže otrobe, je laži-modrijan, in ne filozof.Povej mi, na katero vprašanje pa je že kaka čista filozofija (brez znanosti) dala dober odgovor.
Če ti kako stališče ni všeč, ker nasprotuje tvojemu, ne pomeni, da je tvoja ideja nujno pravilna. Če te zanima resnica, se ne boj spopada argumentov.In, ali te smem prositi, da svojo trditev opremiš z argumenti, kadar je tvoja misel nestandardna?
---------
spet sva tam, kajne. Argumenti so dolžnost tvojih sogovornikov, nikoli tvoja, in pravila, ki jih predpisuješ sogovornikom, kako se morajo pogovarjati, ne veljajo zate.
Obžalujem.Zato pač nimam veselja razpravljati s teboj.
Kako so arbitrarne definicije vsemogočne.vojko napisal/-a:Ad1) Obstajal je po definiciji pred prapokom...bianko napisal/-a:1) Kaj in kakšen pa je ta "nič"vojko napisal/-a:Zakaj nekaj je, namesto nič?
2)Ali je naš um sposoben dojeti "nič"Ali je naš um zmožen dojeti vesolje?
Takoj ukiniti dedno pravo (vklj. z oporoko).Ad2) Ne. Kot ne moremo dojeti lastne smrti...
Ne razumem dobro stavka. Kaj/kdo kreira vesolje?bargo napisal/-a:Vse je v gibanju in vse se spreminja. Stati na mestu ne zmoreš, saj se giblje zemlja, Sonce, naša galaksija in nenazadnje kreira/ (pospešeno širi) celotno vesolje.
Mene pa zanima glede tega eksperimenta, kaj je pogoj za opazovalca, da vpliva na razultat ?
Mora biti opazovalec v neposredni bližini eksperimenta ali je lahko 10m stran...Mora opazovati ali lahko gleda stran ?
Kakor jaz to razumem, sploh ni potreben opazovalec v obliki osebe, pač pa zadostuje kakršenkoli stik med klasičnim in kvantnim svetom. Mogoče bo kakšen fizik to bolj podrobno razložil.
.Kolikor sem prebiral o tem je tako, da je dovolj že, če je informacija o stanju/meritvi na razpolago, kar pomeni, da oddaljenost nima vpliva in tudi čas ne, ko nekdo pogleda rezultat/"informacijo" je konec superpozicije.
vojko napisal/-a:Tu se kaže vsa strašljiva čudnost in nepojmljivost KM, o kateri sem govoril. Morda bo generacijam fizikov za nami to domače, kot je nam Newtonova mehanika, toda meni se zvrti v glavi, ko gledam to in poslušam razlago...bargo napisal/-a: Kolikor sem prebiral o tem je tako, da je dovolj že, če je informacija o stanju/meritvi na razpolago, kar pomeni, da oddaljenost nima vpliva in tudi čas ne, ko nekdo pogleda rezultat/"informacijo" je konec superpozicije.
Gibajoča, spreminjajoča se energija. Zadnje čase je mogoče opaziti, da tudi zavest lahko sodeluje pri soustvarjanju/kreiranju sveta, prihodnosti.Rock napisal/-a:Ne razumem dobro stavka. Kaj/kdo kreira vesolje?bargo napisal/-a:Vse je v gibanju in vse se spreminja. Stati na mestu ne zmoreš, saj se giblje zemlja, Sonce, naša galaksija in nenazadnje kreira/ (pospešeno širi) celotno vesolje.
Mogoče, čeprav je minilo že več kot sto let od odkritja KM, še zmeraj velja rek: "Kdor razume, dejansko ne razume!" Zanimivo je, da kvantna mehanika deluje in ustvarja že cca. 30% svetovnega BDP.vojko napisal/-a: Odlična clipa, bargo! Tu se kaže vsa strašljiva čudnost in nepojmljivost KM, o kateri sem govoril. Morda bo generacijam fizikov za nami to domače, kot je nam Newtonova mehanika, toda meni se zvrti v glavi, ko gledam to in poslušam razlago...
Ah, ta nedoločenost. From Einstein To Quantum InformationRock napisal/-a:Mene pa zanima glede tega eksperimenta, kaj je pogoj za opazovalca, da vpliva na razultat ?
Mora biti opazovalec v neposredni bližini eksperimenta ali je lahko 10m stran...Mora opazovati ali lahko gleda stran ?Kakor jaz to razumem, sploh ni potreben opazovalec v obliki osebe, pač pa zadostuje kakršenkoli stik med klasičnim in kvantnim svetom. Mogoče bo kakšen fizik to bolj podrobno razložil..Kolikor sem prebiral o tem je tako, da je dovolj že, če je informacija o stanju/meritvi na razpolago, kar pomeni, da oddaljenost nima vpliva in tudi čas ne, ko nekdo pogleda rezultat/"informacijo" je konec superpozicije.
Lahko kdo še kaj doda? Knjiga, link?
Zanimivo in hkrati s klasično fiziko nerazložljivo in zato definirano kot nedeterminirano.bargo napisal/-a:Kolikor sem prebiral o tem je tako, da je dovolj že, če je informacija o stanju/meritvi na razpolago, kar pomeni, da oddaljenost nima vpliva in tudi čas ne, ko nekdo pogleda rezultat/"informacijo" je konec superpozicije.roberto11 napisal/-a:Mene pa zanima glede tega eksperimenta, kaj je pogoj za opazovalca, da vpliva na razultat ?Bargo napisal/-a:Z odkritjem QM, ki razkrije tuneliranje in prepletenost, se pokaže takšen čas in prostor, ki je povsem izven našega izkustva in intuicije. Hecno je, da trenutno, niti v principu, ni zgornje meje, kjer QM več ne bi mogla delovati, vsaj tako pravi prof. Zeilinger.
Mora biti opazovalec v neposredni bližini eksperimenta ali je lahko 10m stran...Mora opazovati ali lahko gleda stran ?
Delayed Choice Quantum Eraser Experiment Explained
Delayed Choice Quantum Eraser
